Za razrešitev predsednika DZ-ja je potrebnih 46 glasov. Foto: BoBo
Za razrešitev predsednika DZ-ja je potrebnih 46 glasov. Foto: BoBo

Namestnica vodje poslanske skupine SDS-a Godčeva je na novinarski konferenci dejala, da so tako poslanci kot tudi vrh stranke dobili "več ogorčenih odzivov" državljanov na omenjeni intervju, ki je bil objavljen 26. septembra.

Po mnenju SDS-a je Brglez v intervjuju poudarjal, da je osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti in da je bila Jugoslavija kredibilnejša od zdajšnje države, "čeprav vsi vemo, da je temeljila na komunistični represiji". Prav tako je navajal, da so bili povojni poboji "posledica naravnega prava", izražal je tudi naklonjenost totalitarnim metodam, je pojasnila Godčeva.

Zato v SDS-u predlagajo, da se Brgleza razreši s funkcije predsednika DZ-ja, ker "s takimi izjavami in podajanjem stališč ni sposoben opravljati te funkcije". Podporo za predlog razrešitve bodo iskali tudi pri drugih poslanskih skupinah, je dejala Godčeva.

SDS bo potreboval 46 glasov
Za razrešitev predsednika DZ-ja veljajo enaki postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da razrešitev lahko predlaga najmanj 10 poslancev, o njej pa poteka tajno glasovanje. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 glasov.

To ni prvi primer, ko poskuša opozicija zamenjati predsednika državnega zbora. Prvič se je to zgodilo leta 1996, ko so poslanci tedanjega SDSS-a in SLS-a zahtevali razrešitev Jožefa Školča, ki naj bi preprečil razpravo ob odstopu tedanjega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. Parlament tedaj predloga ni podprl.

Drugi takšen poskus sega v leto 1998, tudi tedaj pa je bil razlog nesklic izredne seje DZ-ja. Tedanji predsednik DZ-ja Janez Podobnik namreč ni sklical izredne seje, na kateri bi na predlog SDS-a razpravljali o fizičnem obračunu Jelka Kacina z Ivom Hvalico. Glasovanja o razrešnici pa v tem primeru ni bilo, saj so predlagatelji, poslanci SDS-a, zahtevo umaknili.

Podobno so spomladi 2010 in leta 2011 v opozicijskih SDS-u in SNS-u predlagali razrešitev takratnega predsednika DZ-ja Pavla Gantarja, saj je zavrnil zahtevi za sklic izredne seje DZ-ja. Tudi ta dva predloga nista dobila podpore večine poslancev.