Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 16 glasov
Ocenite to novico!
SDS je predlagal alternativne ukrepe za reševanje gospodarske krize, češ da vlada deluje prepočasi. Poglejmo, katere ukrepe je vlada že sprejela.
Prvi sveženj ukrepov je bil sprejet decembra lani, namenjen pa je bil predvsem finančnemu trgu. Namen prvega svežnja ukrepov je bil zagotoviti finančne vire bankam in odpraviti posojilni krč. Sledili so pomoč gospodarstvu, predvsem davčne olajšave, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in poroštva za posojila. Februarja je vlada sprejela ukrepe za varčevanje v javnem sektorju, aprila pa je sledila napoved sprejemanja tretjega in po besedah premierja Boruta Pahorja najambicioznejšega ukrepa, ki je zdaj v usklajevanju pri socialnih partnerjih. Medtem je vlada sprejela dva rebalansa proračuna za letos.
|
Preberite tudi: |
Ukrepi, namenjeni finančnemu sektorju:
Ukrepi, namenjeni gospodarstvu:
- zvišanje olajšave za vlaganje v opremo in neopredmetena sredstva,
- dodatne olajšave na področju vlaganj v prevozna sredstva,
- povišanje zneska trošarin za energente,
- subvencioniranje polnega delovnega časa ob zagotavljanju dela za krajši delovni čas,
- znižanje sejnin in nagrad v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti RS-a,
- sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme,
- garancije za zavarovanje bančnih posojil s subvencionirano obrestno mero,
- sofinanciranje razvojno-investicijskih projektov,
- ustanovitev družbe tveganega kapitala,
- povečanje sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih,
- individualna poroštva države za zadolževanje podjetij,
- sofinanciranje vlaganj v strateške projekte s področij čiste in tehnološko napredne industrije.
Ukrepi, namenjeni prebivalstvu:
- okrepitev programov aktivne politike zaposlovanja,
- zagotavljanje socialne varnosti v okviru že obstoječega sistema socialne varnosti,
- sofinanciranje usposabljanja in izobraževanje zaposlenih in brezposelnih ter mladih (absolventov), ki šele vstopajo na trg dela,
- prezaposlovanje delavcev na perspektivna delovna mesta in samozaposlovanje,
- podpora razvojnim projektom, kot je npr. socialno podjetništvo.
Varčevalni ukrepi
- zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju za dva odstotka,
- stroški za izplačilo avtorskih in podjemnih podgodb ter študentskega dela se zmanjšajo za 20 odstotkov,
- znižanje zneskov sejnin za člane nadzornih svetov in uprav podjetij, ki so v državni lasti,
- učinkovitejše izvajanje javnih naročil,
- nenajemanje zunanjih strokovnjakov za pripravo predpisov,
- poenotenje standardov informacijske tehnologije,
- sprememba meril za določanje obsega in opremljenosti poslovnih prostorov državne uprave,
- omejevanje nakupov novih prostorov in zmanjševanje stroškov za najemnine,
- več reševanja sporov s poravnavami,
- zmanjšanje izdatkov za diplomatsko-konzularna predstavništva,
- zmanjševanje stroškov upravljanja stanovanj v lasti države,
- zmanjšanje stroškov za reprezentanco za 20 odstotkov,
- uporaba rednih letalskih linij na poteh v tujino,
- zmanjšanje obsega obiskov predstavnikov vlade v tujini,
- zmanjšanje obsega stroškov za prenosne telefone v državi upravi za 25 odstotkov,
- zmanjšanje števila upravičencev do stalne uporabe službenega vozila,
- znižanje stroškov za državne proslave za 20 odstotkov,
- znižanje plač vodnilnim zaposlenim v bankah in zavarovalnicah v državni lasti ter v Banki Slovenije in Združenju bank Slovenije,
- možnost omejitve plač v podjetjih, katerim je izdano državno poroštvo ali posojilo,
- omejevanje nagrad v gospodarskih družbah, ki so prejele subvencije za krajši delovni čas,
- omejevanje izplačil dividend v bankah in zavarovalnicah v državni lasti,
- znižanje stroškov v Kadu in Sodu.
Ukrepi, namenjeni javnemu sektorju:
- energetska sanacija objektov v javni lasti,
- širokopasovne povezave za javne ustanove.
Zadnji sveženj ukrepov (še v obravnavi):
- uvedba subvencij delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na "čakanje na delo" (delodajalec bi lahko delavce, namesto da jih odpusti, napotil na čakanje na delo za obdobje največ devetih mesecev - sindikati bi obdobje podaljšali na leto dni),
- spremembe že uveljavljenega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa (do subvencij bi bili upravičeni le v podjetjih, ki bi delovnik skrajšala na 36 ur tedensko, ne pa več tudi na 32 ur - sindikati menijo, da je treba pri tem rešiti vprašanje, kako bi te subvencije dobili delavci),
- podaljšanja delovne dobe med predlogi NI, predlagana pa je pokojninska reforma (starost za upokojitev naj se določi v kombinaciji z delovno dobo, za predčasno oz. poznejšo upokojitev pa se določi bonuse in maluse).
A. M.
Nekoliko bolj definirano:
Serješ klamfe, pa na seštevanje se ne spoznaš, o odstotkih pa ne bi?
Prav?
Ko sem bil v tvojih letih jeveljalo: "Bolj je star, bolj je neumen". Očitno je tudi ta pregovor v "novih časih" postavljen na glavo!
Ti si že en hud enoumni bolnik!
JJ razmišlja bolj dolgoročno...
Pa naj se že neha stranke iz proračuna financirat. Naj jih financira članstvo, al pa naj začnejo delat, pa bo. V času predvolilne kampanije je poslanec SD iz mojega okraja vsak dan v drugi gostilni plačeval požrtije in pijančevanje, samo da so ga ljudje izvolili. Ker je hkrati tudi župan, zelo močno dvmim, da je k svoji kampaniji kaj dodal iz lastnega žepa. Za nagrado pa zdaj opravlja obe funkciji, seveda s plačo. Tako smo mu davkoplačevalci plačali njegovo kapanijo, njegove požrtije s katerimi je prepričal svoj del publike (običajno so mu nekateri sledili ko ovce in bli na vsakem govoru), zdaj pa mu plačujemo iz proračuna še dve plači, čeprav vsak norec ve, da še ene teh funkcij ni sposoben dobro opravljati. Zakaj potrebujemo 90 članski parlament, 40 bi bil čisto dovolj. Ko sem nastopil svojo službo so mi rekli, da v modernih podjetjih ne najemajo več čistilk, pač pa vsak kar sam čisti npr. svojo pisarno. po tem vzoru naj gospodje poslanci tud primejo za sesalnik pa krpo, pa ajmo pucat za sabo. Namesto, da med svojim službenim časom bere časopis (seje torej itak ne spremlja) naj vsaj pucajo prostore, bodo vsaj nekaj naredili. Vsekakor našo birokracijo preveč crklamo. Če pridem na našo UE moram čakat katerokol delavko vsaj pl ure, saj neprestano čepijo pri eni in čvekajo, ter piejo kofe. dela torej ni - raconalizacija: namesto 7 bab, ki pijejo kofe, zaposlimo samo tri, ki bodo prevzele naloge onih sedmih, pa bodo lahko te tri ob malici še vsak dan vsaj pol ure pile kofe in čvekale med delovnim časom.
Kaj pomaga kredit podjetju, če ne more prodajati svojih proizvodov.
Hm, kolk vem je imel proračun po dolgem času presežek ali pa vsaj pozitivno ničlo.
STE NORMALNI ???
Ojoj, novinarji.... Predrzni in precej nesramni ste postali s takimi vprašanji! Prenehajte takoj!
<sarcazm end>
- energetska sanacija objektov v javni lasti,
Res ne vidiš, zakaj je to dober ukrep? Ojej, tole je pa hudo... kako bi ti pojasnil, da bi celo ti razumel... gre za zmanjšanje stroškov, kolega, zmanjšanje odhodkov iz proračuna. Kaj ti tu ni všeč oziroma česa ne razumeš?
- širokopasovne povezave za javne ustanove.
Znova gre za zmanjšanje stroškov... naredi izračun stropkov ene debele povezave v primerjavi z ISDN-om.... Če ne bo šlo, vprašaj mamo za pomoč.
- povišanje zneska trošarin za energente
Nekaj, kar je počela tudi prejšnja vlada...
- ustanovitev družbe tveganega kapitala
Mislim, da ti to ne bi zmogel razložiti, ker verjetno ti ne bi razumel niti po nekaj predavanjih. Brez zamere, ampak iskreno mislim, da tega ti ne bi razumel. Nič narobe s tem, tudi moji starši tega nebi razumeli, pa ne mislim nič slabega o njih... bodi dovolj da povem, da gre za potencialno zelo dober ukrep. Morda bi dodal še, da je gospod partijski voditelj Janez Janša ravno včeraj predlagal nekaj zelo podobnega. Pobrskaj malo in naenkrat se ti ta ukrep čudežno ne bo več zdel brezveze.
- stroški za izplačilo avtorskih in podjemnih podgodb ter študentskega dela se zmanjšajo za 20 odstotkov (op.p.: tako da so odslovili 4000 študentov iz javne uprave)
Študenti so več ali manj novodobni sužnji, ki skoraj morajo plačevati, da lahko delajo. Kaj je narobe s tem, da vlada sprosti več tisoč delovnih mest za delavce, ki jim bo plačevala polno plačo, socialne prispevke, zdrastveno zavarovanje itd? To bodo delovna mesta za prav te iste študente, ko bodo končali fakulteto. In ta vladni ukrep ni varčevalni v pravem pomenu besede, saj bo vlado kratkoročno koštal več. Znova nisem prepričan, da razumeš to, kar sem napisal... ne vem koliko si star, kakšno izobrazbo imaš in v katero smer se ti vrtijo koleščki. Morda si pa brihten, samo svoj komentar si pisal pod vplivom alkohola?
-več reševanja sporov s poravnavami,
Res ni nekaj revolucionarnega, bi pa znalo biti pozitivno, ne toliko v smeri reševanje gospodarske krize.
- poenotenje standardov informacijske tehnologije,
Preberi malo naokoli, koliko denarja izgine v nič po celem svetu zaradi neenotnih standardov informacijske tehnologije. Stavim, da si niti predstavljaš ne te vsote, verjetno pa tudi ne veš, kaj se pod to vključuje...
- omejevanje izplačil dividend v bankah in zavarovalnicah v državni lasti (če so v državni lasti itak izplačujejo sami sebi)
Ta je izpadla lovska ampak samo zaradi avtorja članka. V resnici gre seveda za institucije, ki v večinski ali "precejšnji" lasti države. Pomembna so tudi posredna lastništva. Katere banke in zavarovalnice pa so v 100% lasti države, novdarko?!
- ukradenih govorov od Tonyja Blaira
- število afer, ki si jih je izmislil
- število škatel prekopiranih dokumentov iz tajnih arhivov
- število odslovljenih vrhunskih gospodarstvenikov in menjanje z nesposobnimi člani Janševe partije
- število pogodb sklenjenih pod mizo
- število kapitalnih napak, ki so nas pripeljali do sranja
- število priložnosti, ko je Hrvatom obljubil slovensko ozemlje
Da je med navedenimi ukrepi zajeto prav vse kar je vlada naredila v tem mandatu, pa ni treba posebej poudarjati in je razvidno iz teh alinej, ki res ne sodijo med ukrepe zoper krizo:
- energetska sanacija objektov v javni lasti,
- širokopasovne povezave za javne ustanove.
- povišanje zneska trošarin za energente
- ustanovitev družbe tveganega kapitala
- stroški za izplačilo avtorskih in podjemnih podgodb ter študentskega dela se zmanjšajo za 20 odstotkov (op.p.: tako da so odslovili 4000 študentov iz javne uprave)
-več reševanja sporov s poravnavami,
- poenotenje standardov informacijske tehnologije,
- omejevanje izplačil dividend v bankah in zavarovalnicah v državni lasti (če so v državni lasti itak izplačujejo sami sebi)
itd....šalabajzerstvo
Pa še komentar na vse te ukrepe. Mogoče je malo prezgodaj sodit, kaj se je prijelo in kaj ne ipd. Večna firm (vsaj resnejše) morajo sestavit nove plane, na vrat na nos, tut če država kaj zraven primekne, ne bo nič dobrega. Kar pa mi manjka pri teh predlogih, predvsem varčevalnih je (pa mogoče sem spregledal), zmanjšana poraba javne uprave (od pisarniških do vseh mogočih stroškov). Tudi če ne bo bistveno vplivala na blažitev krize, lahko v tem času javno upravo malo reorganiziramo in izboljšamo, da bomo vsaj kaj od te krize imeli ;-).
Deli socialne transfere kot bi imela čarobno vrečo denarja, ki ga nebo zmanjkalo. Ekipa je popolnoma nesposobna.
Kot je danes nekdo že omenil me trenutni ukrepi spominjajo na Milko Planinc. – Bencinski boni, par ne par, prepoved uvoza kave in podobne bedarije.