Pagon je v sporočilu za javnost zapisal, da ga je novinar Dnevnika neupravičeno vpletel v zgodbo o na hitro legalizirani nepremičnini njegovega brata. Po besedah Milana Pagona sta z bratom parcelo v Bohinju, na kateri sta stala stanovanjska hiša in kozolec, podedovala po pokojni babici Mariji Žagar. Pozneje sta jo ločila na dva dela, pri čemer je brat Andrej dobil polovico parcele, na kateri je stala hiša, on pa drugo polovico s kozolcem.
Milan Pagon se je odločil, da si bo na mestu kozolca postavil leseno hišo. Najel je tudi podjetje, ki mu je pripravilo vlogo za odstranitev kozolca in izdajo gradbenega dovoljenja. Vloga je bila vložena leta 2007. "Trajalo je skoraj tri leta, da je bilo gradbeno dovoljenje končno izdano. Res se je zapletalo pri soglasju Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine, ki je v negativnem mnenju zapisalo, da predlagajo investitorju, naj si poišče drugo lokacijo," je pojasnil Pagon.

Kozolec prestavil in dobil dovoljenje
Pooblaščeno podjetje je v pritožbi nato navedlo, da ne gre za investitorja, ki si išče lokacijo, ampak za dediča, ki bi rad na svoji podedovani parceli postavil leseno hišo. "Poleg tega pa se kozolec ne bi odstranil, ampak prestavil v sosednjo vas, kar se je tudi zgodilo. In končno, da bo lesena hiša zgrajena ob upoštevanju vseh zahtev v gradbenem dovoljenju. Soglasje je bilo nato izdano, kar je bil pogoj, da je bilo leta 2010 izdano tudi gradbeno dovoljenje," je še poudaril Milan Pagon.

Ob tem je zapisal, da je ves čas postopka na parceli stal kozolec, ki je bil odstranjen (in nato postavljen v sosednji vasi) šele po pridobljenem dovoljenju. Pojasnil je tudi, da so se vsa dela na parceli začela, ko je pridobil gradbeno dovoljenje.
Arso priznal, da je povozil mnenje TNP-ja
Časopis Dnevnik je namreč v petek poročal, da v Triglavskem narodnem parku (TNP) stoji hiša v. d. generalnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Andreja Pagona, ki mu jo je uspelo legalizirati v nekaj mesecih, zraven pa še nelegalna gradnja njegovega brata Milana, profesorja na univerzi v Dubaju.

Tega pa je k odzivu spodbodla predvsem navedba v današnji izdaji Dnevnika, da "je bila tlakovana pot za legalizacijo nelegalno zgrajenih objektov Andreja Pagona ter njegovega brata Milana v Stari Fužini" in da sta se tako "visoki državni uradnik in njegov brat, nekdanji dekan fakultete za policijsko-varnostne vede in kranjske fakultete za organizacijske vede, izognila rušenju, ki je že ali še bo doletelo lastnike nelegalno zgrajenih objektov v našem edinem narodnem parku".

V današnji zgodbi pa Dnevnik piše še, da je agencija za okolje (Arso), ki je "z izdajo naravovarstvenega soglasja tlakovala pot za legalizacijo nelegalno zgrajenih objektov Andreja Pagona ter njegovega brata Milana", priznala, da so "povozili" mnenje strokovnjakov TNP-ja, v katerem se s spornimi gradbenimi posegi niso strinjali.