Vlada se je v zvezi s proračunom načelno uskladila, o posegih v minimalno plačo pa se bodo še pogovarjali. Foto: EPA
Vlada se je v zvezi s proračunom načelno uskladila, o posegih v minimalno plačo pa se bodo še pogovarjali. Foto: EPA

Urad za makroekonomske analize je ocenil, da je dvig minimalne plače leta 2010 kratkoročno odnesel 7.000 delovnih mest, dolgoročno pa 18.000.

Vlada
Vlada je že v nacionalnem reformnem programu za leti 2013 in 2014, ki ga je maja poslala v Bruselj, napovedala ukrepe na področju trga dela, med njimi tudi spremembe sistema minimalne plače. Foto: MMC RTV SLO

Politiki bodo s poseganjem v to plačo izzvali predvsem tiste delavce, ki nimajo česa izgubiti. V obrambi te plače se lahko zgodi marsikaj, stvari lahko uidejo izpod nadzora.

Dušan Semolič, ZSSS
Semolič
Politika naj umakne roke z minimalne plače, opozarja Semolič. Foto: MMC RTV SLO
Možno nižanje minimalne plače. Sindikati svarijo

Omrzel je to potrdil po seji vladi, pred njo pa je dejal, da je ta tema "odprta" in "v fazi ideje", a se bo sam stališča do tega za zdaj vzdržal.

Medtem ko se je vlada uvedbi kriznega davka in odpravi regresa za upokojence odpovedala, bo, kot kaže, polega davka na nepremičnine, ki bo zagotovo uveden, in ukinitve dohodninske olajšave za seniorje, razmislila tudi o posegu v minimalne plače.
Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z razpravo o minimalni plači ni zadovoljna. Dejala je, da so posegi v te plače na ravni zaščite temeljnih pravic, in dodala, da bodo o tem v vladi še razpravljali. Kdo je posege v minimalno plačo predlagal, ni želela povedati. Da so na mizi vlade tudi minimalne plače, je pred sejo vlade potrdil tudi Karl Erjavec (DeSUS).

Kopač Mrakova je še dejala, da so se o morebitnih posegih v minimalno plačo pogovarjali o več možnostih, in sicer o možnosti neusklajevanja z inflacijo in uvedbi zakonske možnosti za njeno znižanje. Ta bi bila mogoča le, če bi se o tem vlada dogovorila tudi s socialnimi partnerji in bi bila časovno in odstotkovno omejena.
Razprava v vladi je o tej temi sicer potekala v povezavi s priporočili Evropske komisije, ki je že maja presodila, da je višina minimalne plače pomemben element konkurenčnosti Slovenije.

Ministrica, kot je dejala že pred sejo vlade, misli drugače, saj sta po njenem mnenju za konkurenčnost pomembnejša produktivnost dela in vlaganje v razvoj. V zvezi z minimalno plačo pa je še opozorila, da je bila ta izračunana na podlagi minimalnih življenjskih stroškov in da je pomembno povezana tudi z višino denarnega nadomestila in z denarno socialno pomočjo.

O proračunu so se načelno uskladili
Vlada se je sicer že v sredo načelno uskladila glede proračuna. Anja Kopač Mrak je tako dejala, da se ohranja socialna država in da bodo vse temeljne pravice še naprej izplačevali. Erjavec pa je zadovoljen, da je njegovi stranki "uspelo zaščititi svoja programska stališča," kar pomeni, da posegov v letni dodatek upokojencev, ki prejemajo manj kot 622 evrov pokojnine, ne bo. Vlada bo sicer odpravila dohodninske olajšave za seniorje (tiste, ki prejemajo več kot 1.400 evrov na mesec), o čemer se bodo na DeSUS- in z Zvezo društev upokojencev še pogovarjali. A kot je dejal Erjavec, s tem v prejemke socialno ogroženih ne bodo posegli.

"Položaj je takšen, kot pač je"
Samo Omerzel, minister za infrastrukturo, pa je v zvezi s proračunom poudaril, da je "položaj v državi takšen, kakršen pač je," in da se je treba temu primerno tudi "obnašati".

Vlada je že v nacionalnem reformnem programu za leti 2013 in 2014, ki ga je maja poslala v Bruselj, napovedala ukrepe na področju trga dela, med njimi tudi spremembe sistema minimalne plače. Te naj bi zagotovile več pravičnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Konkretnih ukrepov ni razkrila, je pa zagotovila, da ne gre za ukinitev usklajevanja z inflacijo, česar se najbolj bojijo sindikati. Po drugi strani pa bi bili s tem ukrepom zadovoljni delodajalci, ki so nedavno celo predlagali ukinitev minimalne plače.
Semolič: Roke stran od minimalne plače
Politika naj umakne roke z minimalne plače, je med sejo ESS-ja opozoril prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. "Politiki bodo s poseganjem v to plačo izzvali predvsem tiste delavce, ki nimajo česa izgubiti. V obrambi te plače se lahko zgodi marsikaj, stvari lahko uidejo izpod nadzora," je poudaril Semolič.

Semolič je opozoril, da minimalno plačo prejema približno 50.000 ljudi in da so to ljudje, ki delajo v najtežjih pogojih. "Politika naj vzame denar, kjer je. Naj ne rešujejo bank in tajkunskih kreditov z zniževanjem standarda te skupine ljudi," je dodal.

"Nobeno podjetje ni propadlo zaradi tega"
Ob tem je poudaril, da ve, da te zahteve po zniževanju minimalne plače prihajajo tudi iz Bruslja. "Naj naši politiki ne bodo hlapci evropskih institucij. Nobeno podjetje ni propadlo zaradi minimalnih plač, temveč zaradi pogoltnosti kapitala ali nesposobnih menedžerjev," je še dejal Semolič.

"Stvari lahko uidejo izpod nadzora"
Če bo politika vztrajala pri posegih v minimalne plače, Semolič opozarja, da bodo s tem izzvali predvsem tiste delavce, ki imajo najnižje dohodke. "V obrambi te plače se bo dogajalo marsikaj, dogodki bodo lahko nepredvidljivi in lahko uidejo izpod nadzora, saj ljudje, ki imajo minimalno plačo, nimajo kaj izgubiti," je še dodal.

Urad za makroekonomske analize je ocenil, da je dvig minimalne plače leta 2010 kratkoročno odnesel 7.000 delovnih mest, dolgoročno pa 18.000.

Politiki bodo s poseganjem v to plačo izzvali predvsem tiste delavce, ki nimajo česa izgubiti. V obrambi te plače se lahko zgodi marsikaj, stvari lahko uidejo izpod nadzora.

Dušan Semolič, ZSSS
Možno nižanje minimalne plače. Sindikati svarijo