Slovenija

Poudarki

  • "Sodobna družba razume božič po svoje"
  • "Božič je v prvi vrsti religiozni praznik"
  • "Božič deluje proti razpadu družine"
  • "V prihodnosti bo konvencionalno krščanstvo herezija oz. manjšina"
  • "Družina je še vedno vrednota"
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 56 glasov Ocenite to novico!
"Praznik je nekaj, kar je v svojem bistvu stvar skupnosti. Praznovati človek ne more sam. Lahko na osebni praznik, ampak normalno je, da za osebni praznik povabi vsaj najbližje prijatelje. Praznovati sam v bistvu ne moreš," je prepičan Brane Senegačnik. Foto: MMC RTV SLO/ Katja Pirnat
Jelka v Abu Dabiju
"Proces razkristjanjenja in sploh sekularizacije traja zadnjih nekaj stoletij in se pravzaprav stopnjuje. Jasno, da je pri takšni naravnanosti krščanska vsebina vse bolj odveč," pojasnjuje Senegačnik. Foto: EPA
       Božični praznik je pravzaprav nekaj, kar še posebej osmišlja življenje samotnih, iz teh ali drugih razlogov osamljenih, bolnih, zapuščenih, depresivnih, in je najprej sporočilo njim. Je pa tudi sporočilo tistim, ki imajo srečo, da niso bolni, osamljeni ali zapuščeni, naj mislijo na takšne ljudi.       
       Cela vrsta simbolnih elementov v družbi je krščanskega izvora, ampak praktično se pa temu izročilu in tej vsebini sodobna družba v veliki meri odreka. Seveda še skrbi za katedrale, vsaj za tiste, ki so umetniško tako vredne, da jih niso spremenili v muzeje ali skladišča ali kot ponekod v gostilne, odreka se nekdanjim imenom in vse bolj tudi vsebini praznikov.       
"Vsako leto si večkrat zavrtim predvsem Bachov Božični oratorij. Poslušam tudi druge podobne božične pesmi, tudi cerkvene. Drugega pa imam dovolj, če se sprehodim skozi mesto," je dejal Senegačnik. Foto: MMC RTV SLO/ Katja Pirnat
       Mislim, da bo, sociološko gledano, šel razvoj v vedno večjo komercializacijo. Lahko pa socialni nemiri privedejo do marsičesa, česar si seveda ne želim, ampak tukaj lahko rečemo samo: videl bo tisti, ki bo preživel.       

Dodaj v

Senegačnik: Krščanska vsebina božiča v sodobni družbi postaja odveč

"Sodobni človek bolj stremi k temu, da bi imel, kot pa da bi nekaj bil."
25. december 2010 ob 10:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Ta vsebina in to sporočilo ne bosta ugasnila in bosta živela naprej, ker imata v sebi veliko moč," je trdnost krščanske vsebine božiča za MMC pojasnil urednik Nove revije Brane Senegačnik.

Prepričan je, da bo šel, sociološko gledano, razvoj praznika v vedno večjo komercializacijo. "Proces razkristjanjenja in sploh sekularizacije traja zadnjih nekaj stoletij in se v bistvu stopnjuje," je opozoril v pogovoru na temo božiča.

S filozofom, pesnikom, esejistom, kritikom in prevajalcem Branetom Senegačnikom smo se med drugim pogovarjali o skrivnosti božiča, praznovanju božiča, pomenu tega praznika za sodobno družbo in o razkristjanjanju njegovega pomena.

_____________________________________

Kakšen je pomen božiča za sodobno družbo?
Sodobna družba najbrž razume božič precej po svoje, na ta način kot sama razume svet in samo sebe. Tukaj mislim zlasti na porabniško usmerjenost sodobne družbe, ki je seveda širši problem oz. ima globlje korenine. Je skladno z naravnanostjo moderne družbe, z njenim razumevanjem človeka, ki je predvsem bitje, ki bolj ima, kakor pa je, in bolj stremi k temu, da bi imel, kot pa da bi nekaj bil. Zraven pa je treba šteti še močan vpliv tradicije, ki je veliko bolj vztrajna, kot pa se včasih misli. Tudi globalizacijski ali kakršni koli drugi procesi spreminjanja družbe tradicionalnih vzorcev, kakršni so prazniki, božični prazniki, ne morejo kar tako odpraviti, ampak jim dajejo novo vsebino. Zdi se, da je v glavnem ta vsebina bolj daleč od tistega, kar je izvorna vsebina božiča. Kljub vsemu pa je tudi kot družinski praznik ali pa kot nekakšen praznik spominjanja na lastno otroštvo ta praznik za kulturo nasploh, ne samo za religiozne ljudi, najbrž neki trenutek poetičnosti ali pa vsaj priložnost za to, da se v življenju prebudi nekaj prvinskega, otroškega, pesniškega. To je v vsakem primeru nekaj, kar življenje bogati, ga dela mehkejšega in mogoče tudi svetlejšega.

Zakaj se božič razlikuje od drugih praznikov (npr. velike noči, 1. maja ...)?
Božič je v prvi vrsti religiozni praznik, spomin na Kristusovo rojstvo. Vendar pa je povezan s še veliko starejšimi obredi, obredi, ki so bili predkrščanski, ki so jih ljudje od nekdaj slavili na prelomu letnih časov. Ti obredi so povezani z neko zelo prvobitno izkušnjo in z zelo prvobitno kulturo, ki je predkrščanska in je bliže naravnemu dogajanju. Mislim, da je prav zaradi tega ta praznik na neki način bolj neposredno dostopen, kakor pa npr. tisti prazniki, ki imajo religiozno vsebino v ožjem smislu. Velika noč, čeprav se praznuje pomladi, ni nikakršen pomladni obred, ampak je po vsebini izrazito religiozen praznik. 1. maj je izrazito kulturni pojav, tudi s političnimi razsežnostmi. Jasno, da imajo ti prazniki že zaradi tega ožjo vsebino. Niso na takšen način privlačni, kot je lahko božič. Od nekdaj so ljudje takrat, ko je dan najkrajši in noč najdaljša, ko je hladno ali pa vreme na splošno ni lepo, skušali to temo preganjati z različnimi prazničnimi obredi, ki so nadomeščali tisto veselje, ki ga ni bilo v naravi. Z običaji, praznovanji, ki so imela tudi religiozno podlago, a so bila zelo človeška. Dobro se je jedlo, dobro pilo in se tako in drugače zabavalo. Najbrž je sodobni božič, če nanj ne gledam kot na verski, ampak kulturni pojav, konglomerat vsega tega in tu je njegova posebnost.


V času komunizma praznovanje božiča ni bilo zaželeno, zdaj pa se zdi, da ga nekateri želijo razkristjaniti in ga predstaviti zgolj kot praznik družine, v ospredje pa postavljajo blišč in obdarovanje. Zakaj?

Mogoče sem deloma že nakazal na to. Krščanstvo kot tako, ne samo ko gre za božič, ampak v celoti, ni bilo vera, ki bi odpravljala vse, kar je bilo prej, ampak je to dopolnjevala. Ko se je krščanstvo nekako pripelo na kulturo, ki je obstajala prej, je seveda zelo veliko teh elementov tudi v kulturi, v tistih stoletjih, ko je krščanstvo dominiralo, ostalo. Z novo vsebino, ampak vendarle ne popolnoma krščansko po izvoru. Proces razkristjanjenja in sploh sekularizacije traja zadnjih nekaj stoletji in se v bistvu stopnjuje. Jasno, da je pri takšni naravnanosti krščanska vsebina vse bolj odveč. Potem stopajo tukaj v ospredje arhaične vsebine, o katerih sem prej govoril, ali pa mogoče popolnoma nove. Tiste, ki s krščanskim bistvom, in božič je krščanski praznik, nimajo nobene zveze in so nekakšen vrhunec potrošništva. Rekel pa bi tudi vrhunec odtujenosti, ki jo ta zunanji blišč in intenzivnost zunanjega dogajanja pravzaprav skrivata.

To je verjetno tudi razlog, zakaj božič praznujejo tudi tisti, ki niso verni?
Absolutno. Paznik je nekaj, kar je v svojem bistvu stvar skupnosti. Praznovati človek ne more sam. Lahko na osebni praznik, ampak normalno je, da za osebni praznik povabi vsaj najbližje prijatelje. Praznovati sam v bistvu ne moreš. Znotraj religiozne skupnosti obstajajo prazniki, ki se skozi leto izmenjujejo in ponavljajo iz leta v leto ter so nekakšni vrhunci življenja. To so bili prazniki od nekdaj. V stari Grčiji so imeli neverjetno število praznikov. Nekaj podobnega je bilo tudi v srednjem veku To je pomenilo, da je družba povezana, da je družbena kohezija močna, da imajo ljudje nekaj, kar jih druži, kar daje posebno vsebino njihovemu skupnemu življenju, kar predstavlja nekakšne vrhove bivanja. V sodobni družbi, ki pa je izredno razbita, ker živimo zelo drug mimo drugega, čeprav je nešteto oblik javnega življenja in druženja, pa je s prazniki zelo velik problem. Če religiozne skupnosti vse bolj postajajo manjšine, jih pravzaprav ne moremo imeti za praznike vse družbe. Obstaja veliko vprašanje, kaj sploh osmišlja skupno življenje družbe. To je seveda lahko samo zunanja pripadnost ali pa samo čisto materialne koristi, ampak to za življenje družbe, pa tudi vsakega posameznika, ni dobro. Če ne čuti, da je z družbo tudi notranje povezan, da nima skupnih praznikov, ki povzdignejo življenje in ga nekako osmislijo, potem sta ta povezava z družbo in tudi smisel tako družbenega kot osebnega življenja lahko zelo problematična. Zdi sem mi, da slovenska družba prav gotovo, najbrž pa v določeni meri tudi vsa zahodna družba, boleha za tem. Simptomi te bolezni se kažejo.

Kako božič doživljajo osamljeni?
To je zelo velika težava. To so posebej težki trenutki, ko je vse naravnano na družbo, na druženje, takrat tisti, ki je sam, podeseterjeno, postoterjeno čuti svojo samoto. Krščanska vsebina božiča je pa nekako namenjena ravno tem ljudem. Ne samo, da se pri liturgiji po navadi vedno ponavlja misel na tiste, ki so sami in žalostni, pravzaprav sama božična zgodba govori o tem, kako v mestu Betlehem, kjer je bilo vse polno ljudi zaradi popisa, ki ga je cesar Avgust zahteval, ni bilo prostora za Božjo družino. Ta je odšla, tako pripoveduje krščanska zgodba, med ovce, tja, kjer pravzaprav ni bilo nikogar. Šele pozneje so prišli pastirji, ampak tudi pastirji niso to, kar je mesto, so v bistvu nomadi, nekaj ljudi, ki se bolj ali manj klatijo po svetu. Božični praznik je pravzaprav nekaj, kar še posebej in v prvi vrsti osmišlja življenje samotnih, iz teh ali drugih razlogov osamljenih, bolnih, zapuščenih, depresivnih, v prvi vrsti je sporočilo njim. Je pa tudi sporočilo tistim, ki imajo srečo, da niso nit bolni, niti osamljeni, niti zapuščeni, naj mislijo na takšne ljudi, naj bodo oni sami, če rečem v duhu tega praznika, tisti angeli, ki so poslani oznanit resnico o Božjem rojstvu.

Kako božič vpliva na razpadle družine oz. na razpad družin?
Verjetno deluje proti razpadu družine, ravno v tem smislu človeka nekako ponotranji in ga kliče k večji dojemljivosti za najbližje. Seveda lahko tudi neodvisno od tega, ali gre za religiozno vsebino, za krščansko vsebino božiča, deluje v drugi smeri. Na razpadle družine lahko vpliva tudi tako, da stopnjuje depresijo, ki pride s spomini na nekdanje čase, ki so bili srečnejši. Tudi če niso bili, smo ljudje nagnjeni k temu, da v retrospektivi vse vidimo bolj svetlo, kot je bilo. Božič naj bi bil priložnost za nov začetek, za novo pot. Že simbolika rojstva Boga, Boga, ki se je rodil za to, da bi se vsi znova rodili, odpira novo priložnost. Ali se ji posamezni ljudje odzovemo ali ne, pa je na nas samih.

Ali otrokom iz takih družin prazniki koristijo ali škodujejo (materialno, duhovno)?
To so vse zelo kompleksna vprašanja, ki se od primera do primera v človeštvu razlikujejo. Poznamo tudi te izkušnje, da popolnoma materialistično usmerjen božični praznik otroke iz kakršne koli družine, ne nujno razpadle, v bistvu nekako še dodatno izprazni oz. jih navaja na to, da bolj iščejo stvari, da si bolj želijo imeti, kot pa biti s svojimi bližnjimi. Najbrž pa je v razpadlih družinah vsak božič čas ponovnega spraševanja, zakaj ni več tako, kot je bilo, zakaj družina ni več skupaj. Obstajajo pa tudi tretji primeri, ko za takšne priložnosti družina vendarle pride skupaj. Če je takšno srečanje narejeno iskreno ter z neko obzirnostjo in preudarnostjo, lahko ne samo ustvari iluzije, ampak lahko vsaj za trenutek otopli življenje tudi otrokom.

Kakšno bo praznovanje božiča v prihodnosti? Krščansko ali potrošniško?
Pred kratkim umrli poljski nobelovec Czesław Miłosz je že kar dolgo nazaj napisal, da bo v prihodnosti, in to v bližnji prihodnosti, konvencionalno krščanstvo herezija oz. bo manjšina. Mislim, da marsikaj potrjuje to napoved. Je pa položaj tukaj prav poseben. Ko manjšina postane nekaj, kar je nekoč bilo večina. In ne samo, da je bilo večina, ampak so sledovi te kulture, ko je bilo krščanstvo večina, še kar povsod okoli nas. Največje katedrale, največje znamenitosti mest so sadovi krščanske kulture. Cela vrsta simbolnih elementov v družbi je krščanskega izvora, ampak praktično se pa temu izročilu in tej vsebini sodobna družba v veliki meri odreka. Seveda še skrbi za katedrale, vsaj za tiste, ki so umetniško tako vredne, da jih niso spremenili v muzeje ali skladišča ali kot ponekod v gostilne, odreka se nekdanjim imenom in vse bolj tudi vsebini praznikov. Verjetno pa na drugi strani to poraja tudi neko drugačno samorazumevanje kristjanov in neko novo dinamiko v njihovem življenju. Ta vsebina in to sporočilo ne bosta ugasnila in bosta živela naprej, ker imata v sebi veliko moč, veliko izzivalnost, ki ji težko kaj postavim na drugo stran tehtnice. Ravno zato, ker nagovarjata prav vsakega človeka in govorita o tem, da se je Bog učlovečil, česar ni nikoli govorila nobena druga religija. Mislim, da bo, sociološko gledano, šel razvoj v vedno večjo komercializacijo. Je pa zelo nehvaležno biti prerok. Lahko pa socialni nemiri privedejo do marsičesa, česar si seveda ne želim, ampak tukaj lahko rečemo samo: videl bo tisti, ki bo preživel.

Zakaj ljudem božične pesmi toliko pomenijo? Jim res?
Prav zaradi tega, ker ima božič tudi vsebino družinskega praznika in je to eden izmed njegovih elementov, družina pa je v Sloveniji in najbrž tudi širše še vedno zelo velika vrednota ljudi, je tako. Te pesmi so kičaste, podoba doma, brez katerega kdor koli zelo težko živi. Večina ljudi si želi dom v smislu ljudi, ki jim pripada in ki pripadajo njemu. Mislim, da v vseh teh pesmicah odzvanja tudi nostalgija ali pa neka cenena obljuba takšne povezanosti.

Katera je vaša najljubša božična pesem?
Vsako leto si večkrat zavrtim predvsem Bachov (Johann Sebastian, op. a.) Božični oratorij, ki je napisan za vse tri svete večere (božič, novo leto in sv. tri kralje). Poslušam tudi druge podobne božične pesmi, tudi cerkvene. Drugega pa imam dovolj, če se sprehodim skozi mesto.

Kako praznujete božič?
Trudim se ohranjati neke osnovne običaje, kot so blagoslavljanje in kajenje po stanovanju. Dobimo se z družino, kolikor je je še ostalo. Mojih staršev od lani ni več, z bratom in drugimi sorodniki se takrat dobimo, gremo k polnočnici, pripravimo tradicionalno večerjo in vsi morajo poslušati Božični oratorij.

Za konec pa še voščilo:
Vsem bi želel, da bi se jih tako ali drugače dotaknila skrivnost božiča, ki je skrivnost naših življenj, ki jo doživljamo skozi vse življenje, ampak v tem času še posebej intenzivno. Želim, da bi se ta skrivnost vsaj malo dotaknila vsakega bralca in mu dala lep, toplejši pogled v prihodnost.

Katja Pirnat, Ana Mavsar
Prijavi napako
Komentarji
paver
# 25.12.2010 ob 10:43
Sodobne cerkve so: SPAR,TUŠ,MERKATOR,LIDL BAUHAUS,I itd.
so what!
# 25.12.2010 ob 10:48
Pustite ljudem naj praznujejo verske praznike, če želijo. Boljševistične parole in hujskanje pa reje zadržite zase!
Wagra
# 25.12.2010 ob 11:22
Lepe in vesele praznike vsem!

Te, ki pa na praznie razdvajajo, moralizirajo in sejejo sovraštvo, pa pomilujem!
Rambij
# 25.12.2010 ob 11:15
To kar je povedal dr. Senegačnik je pač realna slika glede praznovanja Božiča in se z njim zelo strinjam.
Deyvi
# 25.12.2010 ob 12:26
> Vsako tele ima svoje vesele<
Ne vem zakaj toliko filozofskih debat okoli vsake take zadeve.
Podcenjevanje ljudi in naroda.
Pustimo demokracijo in si naj vsak zbere svoje vrednote za sebe in ne na račun drugega.
Za mene je recimo ena največjih neumnosti nogomet - 22 osebkov se podi za eno žogo, na tisoče jih gleda in uživa ob tem, nekaj procentov si pa potem, da duška in uničuje vse kar jim pride pod roke.
Ko sem zjutraj hotel na kavo do sosednjega lokala iz katerega se že celo noč sliši nabijanje basov neke zvrsti glasbe, skoraj nisem mogel priti do šanka, mladina 20tih in tja do 30tih skače in se zvija kot »opice« - pa saj sem bil verjetno jaz enak v mojih časih.
Ko sem v vojski izjavil, da je za mene gledanje v kako se dviguje zastava enako obredu v cerkvi sem moral na »raport« h nadrejenemu.
Vesel božič vsem skupaj in počnite tisto kar vam da zadovoljstvo, samo ne na račun drugih.
veza
# 25.12.2010 ob 10:47
Veliko simbolov v družbi je krščanskega izvora, ki pa so vsi predkrščanskega izvora, krščanstvo jim je le dalo drugačno, svojo podobo. Peberite si knjigo Zlata ptica, ki jo je napisal dr. Jožko Šavli.
ak
# 25.12.2010 ob 11:40
Vsem vesel božič, tistim, ki dojemajo globlje pozitivno bistvo božiča ter tudi vsem materialistom.
ksena
# 25.12.2010 ob 11:39
V veliki meri ste mediji krivi za komercializacijo
vseh praznikov na čelu z BOŽIČEM in VELIKO NOČJO.
Veliki večini je važno le še to kaj bomo dali v usta in v r..
in zapravili čim več za brezvezne stvari.
Hvala lepa za take praznike.
VESEL BOŽIČ.
edenizmnožice
# 25.12.2010 ob 11:06
Za komercializacijo Božiča ste krivi v prvi vrsi mediji. Žal RTVSLO ne zaostaja nič za komercialnimi mediji. Ko primerjam čas namenjen verskim vsebinam in čas namenjen komercializaciji (oglasom in oddajam oz. filmom, ki prikrito spodbujajo potrošništvo in kupovanje sanj z darili) je več kot očitno, na kateri strani je tehtnica.

Višek vsega pa je nanizanka Moji, tvoji, najini, ki poveličuje prevaro in po Holywoodsko idealizira ločitev. Vsekakor nekaj, kar na Božični večer žali verska čustva. Vsem, ki vedo, kaj otrokom prinaša ločitev pa se takšne oddaje tako ali tako gnusijo. Vsi otroci ločenih staršev si želijo zgolj eno - da bi bila starša spet skupaj. Sprašujem se komu je namenjeno takšno ideliziranje ločitev. Morda staršem, ki so nesrečni v zakonu in razmišljajo, da si se ločili namesto, da bi reševali problem. "Samo ločiti se moram, potem pa bo itak prišel na pot latino lover tipa Sebastjan Cavazza, ki bo nežen, pozoren, ljubeč..."

Ah, glas vpijočega v puščavi, ki mu morala in načela še nekaj pomenijo...
veza
# 25.12.2010 ob 15:26
Agresivni ljudje so vsi tisti, ki jih hromi strah ali kakšna fobija in zato napadajo vse po vrsti in noč in dan iščejo kaj, kar bi lahko napadali. Pa ne pomaga, dokler ne bojo ugotovili vzroka za svoje notranje stiske in strahove.
Na božični dan pa bi se le lahko malo umirili, praznik naj tudi njim pomeni nov, boljši začetek!
t0039285
# 25.12.2010 ob 12:07
Vesel Božič so besede čestitke za ta praznik ! Torej,širite veselje,ne pa sovraštvo,ki ga je v vaših postih več kot preveč !
mkrpan
# 25.12.2010 ob 13:42
G. Senegačnik, prosim za tvoje mišljenje, zakaj se vedno več
aktualnih politikov ( Tuerk, Pahor, Gantar) vedno pogosteje oglašajo in
čestitajo vsem za krščanske praznike.
ak
# 25.12.2010 ob 13:03
amav, želim ti obilo zdravja, pristnega veselja in sreče, ker vem, da vse to še kako potrebuješ.
Whale
# 25.12.2010 ob 12:25
amav, treba bo prebrat kakšno strokovno zgodovinsko delo, ne pa samo prežvečene politkomisarske propagande.
Prav nobenih težav nimam glede razumevanja domobranske prisege. Ko boš v njej našel prisego Hitlerju, se mi javi. Ampak res prisego, ne pa posredne omembe v drugem kontekstu. Med priseganjem slovenski domovini kot delu svobodne Evrope ni noben domobranec držal figure v žepu, ne dobesedno in tudi ne figurativno. Škof Rožman pa med prisego ni bil navzoč na slavnostni tribuni, mašo je daroval pred prisego nato pa je zapustil stadion.
t0039285
# 25.12.2010 ob 11:32
@ edenizmnožice ! Ne pripisuj krivdo za komercializacijo Božiča medijem,saj ne bi dosegli ničesar,če midva teh medijev ne bi "ubogala" !
elicabelica
# 25.12.2010 ob 11:10
@so what!

Seveda pa si lahko verni na ta praznik privoščijo in govorijo, da so ateisti brezdušni materialisti, ki jih čaka pogubljenje, kot lahko v člankih in komentarjih berem že dva dni.
sapljan
# 25.12.2010 ob 15:11
@amav
Blagoslovljen božič ti želim.
miroslav
# 25.12.2010 ob 13:41
malo več kot 1500 let nazaj so se čudili razvrednotenju praznika sonca...danes je isto za taisti dan...nič ni večno...in življenje gre dalje....
Pahana
# 25.12.2010 ob 12:43
Vsem verujočim in neverujočim želim lep praznik.
Tomaks
# 25.12.2010 ob 17:30
Najmočnejša vera na tem svetu je vera v denar.
AlFe
# 25.12.2010 ob 17:05
Vsem želim srečen Božič in vse dobro v prihajajočem novem letu!
gozdar1
# 25.12.2010 ob 15:49
Se strinjam , da je vse prevec komercjalizacije samo poglejte kako polna so nakupovalna sredisca (se posebej za praznike)...na zalost so med tistimi, ki "romajo" v te novodobne templje tudi taki,ki se imajo za globoko verne(najprej po nakupih potem pa se k polnocnici),...

Pa srecne, vesele,...praznike pa naj bo to bozic ali pa praznik sonca...
veza
# 25.12.2010 ob 15:06
Torej, "božič je praznik novega sonca, pomeni nov začetek ciklusa, kot je rojstvo začetek življenja in tudi smrt pomeni nek nov prehod. Nihče nima pravice, da si ga prisvaja, nikomur tudi ni treba poslušati, kaj o njem nakladajo verske inštitucije, vsakemu naj pomeni veselje, mir, srečo in notranje zadovoljstvo, kot ga v vsako hišo vedno prinese novorojenček !
Vesele praznike vsem!
nikhrast
# 25.12.2010 ob 16:02
Razvite države so multinacionalne; seveda je pa božič dela prost dan, tako da precej ljudi praznuje to kot družinski praznik, malo praznujejo in kupujejo darila drug drugemu.

Mladina pa tudi ni tako ortodoksna, kupujejo darila drug drugemu, pa ni važno kakšne vere so, tako ni čudno da se je ta praznik tako komercializiral.
Wagra
# 25.12.2010 ob 15:13
Blagoslovljen Božič - praznik sonca!
ak
# 25.12.2010 ob 12:33
@amav: odrasti že enkrat
lp
GmO
# 25.12.2010 ob 12:33
Žal filozofi in sociologi nikoli ne bodo razumeli prave vsebine praznika, razen če ne bodo svoje misli osvetlili z edino resnico, ki je utelešena božja Beseda, Jezus. Morda pa bi g.Senegačnih obnovil svoje filozofsko poznavanje sv. Tomaža in njegove "quinqu vie" in uvidel, zakaj bo ta in drugi verski prazniki, ostal za vedno, do konca časov!
ValentinRozman
# 25.12.2010 ob 12:18
Dvignite se za globalno enakovrednost in podprite Enakovredni Denarni Sistem, ki bo trajno odpravil vzroke za lokote in vojne na tem svetu

http://www.youtube.com/watch?v=_WFhspEXH
C0
http://www.desteni.si
http://www.desteni.co.za
http://www.equalmoney.org
aceb
# 25.12.2010 ob 10:51
neverjetno na kakšni kulturni ravni komentirajo prvi trije. so res ubogi v duši, a naj jih objame naša molitev, da spregledajo, kakšno krivico trosijo naokoli.
nr.1
# 26.12.2010 ob 23:47
Lepe praznike...
melanholik
# 25.12.2010 ob 12:41
Seveda je zelo pomenljivo, kako številni "neverniki" (ki so seveda ravno tako verniki, le da drugih prerokov) ostajajo popolnoma nedojemljivi za to, kar ima g. Senegačnik za povedat. Sam intervju je zelo korekten in se dotika različnih plati božičnih praznikov, od cerkvenih do kulturnih in naposled sodobnih trgovskih.
Seveda, za pravega "nevernika" se imam sam - skušam iskat pomen in resnico v sporočilih z vseh strani, ne pa da se že apriori postavim na eno stran in vse ostalo presojam po tem merilu - v tem primeru smo še vedno na istem kot v časih prevlade katolicizma.
edenizmnožice
# 25.12.2010 ob 11:28
Wagra

Ma se strinjam in vzamem nazaj napisano!
Srečno vsem.
mala_mis
# 25.12.2010 ob 11:18
" Le čevlje sodi naj Kopitar!"
sinestet
# 26.12.2010 ob 10:22
A je Nova revija postala trobilo Stresovske cerkve???
sapljan
# 25.12.2010 ob 20:44
KLIK
gomro
# 25.12.2010 ob 11:39
krščanstvo je prešlo veliko premen in notranjih protislovij ... v svojem bistvu je bilo alternativa, zadeva manjšine, v tem smislu je treba razumeti tudi poljskega nobelovca, množičnost ga zlorablja tako na strani potrošniške ateizirane kot potrošniške sledilne večine ... v toliko se s kritično nostalgijo po krščanstvu kot državni veri, velikih katedralah ipd, kajne, ne morem strinjati ... pa vesel in miren božič ...
sapljan
# 25.12.2010 ob 18:03
KLIK
helsinki
# 25.12.2010 ob 16:34
hja božič, na mizi pa zakoljeno mlado prase lih ne gre skupaj, jezus se verjetno obrača v grobu
amav
# 25.12.2010 ob 12:15
Alah, kdo je začel, in isto velja tudi zate.
AlFe
# 25.12.2010 ob 17:04
@ mkrpan 25. december 2010 ob 13:42: "G. Senegačnik, prosim za tvoje mišljenje, zakaj se vedno več aktualnih politikov ( Tuerk, Pahor, Gantar) vedno pogosteje oglašajo in čestitajo vsem za krščanske praznike."

Sicer nisem Brane Senegačnik, ampak vseeno:
Predvidevajo "sestop" z oblasti.
amav
# 25.12.2010 ob 12:31
Whale, blagor ubogim na duši, kajti njihovo bo nebeško kraljestvo.
alah
# 25.12.2010 ob 12:10
amav
Ne vem pa zakaj moramo vsi poslušati nategovanje katoliške sekte z njenimi bebavostmi, saj zato imajo cerkve in naj tam razlagajo svoje videnje praznika ovcam, ki jih pridejo poslušat, ne pa da posiljujejo vse in vsakogar.

Glej ga no dvoličneža! Cerkev nima pravice govoriti, ti pa lahko z vso pravico trobiš svoje lastne bebavosti v javnosti! Tudi ti lahko zaradi mene omejiš svoje misli na območje lastnega stanovanja...
kody
# 25.12.2010 ob 11:17
ne vem zakaj moramo vedno drugemo vsilit svoje prepričanje...vsak naj živi in dela kar mu paše...
je pa res, da se vsem kolca po določenih starih časih...
Whale
# 25.12.2010 ob 12:43
amav, blagor ubogim v duhu, ki verjamejo, da je 27.4.1941 v povezavi z "uporom proti okupatorju", da so domobranci (s ali brez fige v žepu) prisegli Hitlerju in da jih je škof Rožman pri tem bodril. Če imajo o teh preprostih empirično preverljivih zadevah tako neresnične predstave, je logično da ne morejo razumeti še veliko bolj zapletenih metafizičnih stvari.
Debely
# 25.12.2010 ob 12:38
Božič je vsekakor najbolj nepotreben praznik, kar jih obstaja. Da ne govorim o tem od kje sploh izhaja. Cerkev ga je sobesedno ukradla Poganom, ki so na ta dan praznovali Sol Invictus. Kaj pa je to, pa malce pobrskajte po netu. ;-)
amav
# 25.12.2010 ob 12:06
Se pa kar strinjam, da med priseganjem ni nihče držal fige ampak so mislili povsem resno. Lahko pa si to ogledaš http://www.youtube.com/watch?v=V14a2rp5f
AM&feature=related
amav
# 25.12.2010 ob 13:57
Lepo da cenzura katoliškega krožka na MMC deluje s polno paro, spet en od izlivov katoliške ljubezni in sobivanja drugačemislečih.
Wagra
# 25.12.2010 ob 13:14
Lep praznik tudi zagovornikom okupatorja in narodnih izdajalcev.
Naj ga preživijo v miru.
amav
# 25.12.2010 ob 11:27
Že ko je astronomija razložila ciklus kroženja zemlje okoli sonca je božič izgubil smisel, ostala je prazna forma, ki jo vsak zapolni kot jo želi.
Ne vem pa zakaj moramo vsi poslušati nategovanje katoliške sekte z njenimi bebavostmi, saj zato imajo cerkve in naj tam razlagajo svoje videnje praznika ovcam, ki jih pridejo poslušat, ne pa da posiljujejo vse in vsakogar.
aceb
# 25.12.2010 ob 10:56
ni pošte no, da me vedno brišete. a vam vzbujam slabo vest- saj to je moj namen!
Kazalo