Težava na mirovnih misijah ZN-a je tudi slabša usposobljenost vojaških sil iz držav v razvoju. Pogosto pa sta težavi premajhno število sil in njihova preslaba opremljenost. Foto: EPA
Težava na mirovnih misijah ZN-a je tudi slabša usposobljenost vojaških sil iz držav v razvoju. Pogosto pa sta težavi premajhno število sil in njihova preslaba opremljenost. Foto: EPA
Vojaki
Slovenci trenutno sodelujemo na dveh mirovnih misijah v okviru Združenih narodov. Po Slaparjevem mnenju bi bilo smiselno svoje predstavnike na misije pošiljati razpršeno in z desetimi dodatnimi opazovalci svojo navzočnost zagotoviti še na približno petih ali šestih misijah. Foto: MMC RTV SLO

Američani pravijo, da jih nastanek enega polkovnika stane dva milijona dolarjev. Mi te ljudi pošiljamo v pokoj, kar ni v interesu nobene zrele vojske.

Janez Slapar
o "prisilnem" upokojevanju pripadnikov Slovenske vojske ob dopolnitvi pogojev za upokojitev
Varnostni svet ZN-a sankcije Iran
Slovenija si prizadeva za ponovno izvolitev v Varnostni svet. Ob tem Slapar opozarja, da so pomembne izkušnje iz terena in ne le ustvarjanje mnenja na podlagi pisnih poročil. Foto: Reuters

"Kot vojak menim, da bi potrebovali večji nabor kadrov, ki bi jih lahko ponujali za mirovne operacije ZN-a, ali EU-ja, ali Nata."

Generalmajor Janez Slapar konec leta končuje svoj drugi mandat obrambnega svetovalca slovenske misije pri Združenih narodih v New Yorku in se odpravlja v pokoj. Slapar se je rodil leta 1949 v Tržiču, v času slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991 pa je bil načelnik štaba teritorialne obrambe.

V pogovoru z STA-jem je komentiral svoje delo in delovanje Združenih narodov, predvsem glede na njihove varnostne misije. Dotaknil se je tudi organiziranosti Slovenske vojske (SV) in njenih perspektiv v prihodnosti.

Delo slovenskih sil na misijah
Po Slaparjevih besedah mirovne operacije ZN-a danes štejejo več kot 120.000 pripadnikov po različnih državah sveta. Slovenski vojaki in policisti trenutno delujejo na operacijah na Golanski planoti in v Libanonu. Predtem pa so sodelovali že na mirovnih misijah na Cipru, Kosovu in Vzhodnem Timorju.

Vloga obrambnega svetovalca pri ZN-u pa se ne ustavi samo pri delu v pisarni v New Yorku. Po Slaparjevih besedah je za poznavanje problematike nujna navzočnost na terenu. "Dobiš celovit vpogled v dogajanje na terenu in ugotoviš, da obstaja razkorak med tem in sedežem ZN-a, kjer je bolj navzoča politika," je komentiral izkušnje, pridobljene na misijah.

Organiziranost in struktura mirovnih misij
Slapar je prepričan, da je angažiranost Zahoda v mirovnih misijah ZN-a premajhna. "Razvite države so se v zadnjem času večinoma umaknile iz mirovnih operacij ZN-a. V Afriki je manj kot tri odstotke uniformiranih pripadnikov iz držav EU-ja. Stalne članice Varnostnega sveta (VS) sodelujejo samo s 4,3 odstotka uniformiranih pripadnikov."

Po drugi strani pa države Evropske unije prispevajo več kot 40 odstotkov proračuna za mirovne misije. Toda zaradi navzočnosti v operacijah Nata in EU-ja trdijo, da nimajo dovolj sil za misije ZN-a. Po besedah slovenskega predstavnika v New Yorku tako "glavnina sil prihaja iz držav v razvoju na čelu s Pakistanom in Bangladešem". Slovenija pa bi bila z dodatnimi desetimi predstavniki lahko po politiki razpršene prisotnosti navzoča še v petih ali šestih misijah.

Vloga Slovenije v ZN-a
In zakaj bi bila ta navzočnost na dodatnih misijah pomembna? Več pripadnikov in več misij pomeni večjo možnost za mesta vodij misij. "Po mojih izkušnjah to pomeni lažji in hitrejši dostop do informacij ter povečevanje ugleda države. Če smo poleg, je poleg tudi naša zastava, za vsakim imenom posameznika je ime države. Če smo prisotni, imamo dostop do zaprtih posvetovanj o različnih vprašanjih in nismo odvisni od dobre volje drugih," pa je to možnost komentiral Slapar.

Letos je bila Sloveniji ponujena tudi možnost kandidature za položaj načelnika štaba in vodje misije Untso na Golanski planoti, ki šteje 153 vojaških opazovalcev. Zaradi tega, ker Slovenija ni imela primernega kandidata, pa je morala to ponudbo zavrniti. Slapar pri tem opozarja na neustrezno ureditev organizacije SV-ja. Po njegovem mnenju je premalo visokih častnikov, saj bi, denimo, za mesto vodje misije potrebovali generala, v vojski pa imamo le dva generalmajorja - načelnika generalštaba SV-ja in njegovega namestnika.

Težavo poleg tega predstavlja tudi obvezna upokojitev, ki je za pripadnike vojske z zakonom določena že pri izpolnitvi enega izmed pogojev. Ob tem, da vojakom teče beneficirana delovna doba, tako "Slovenska vojska upokojuje brigadirje, stare 52 let, ki so končali šolanje v najvišjih ameriških ali drugih šolah v tujini". Slednje pa je po Slaparjevem mnenju neprimerna ureditev. Tudi zato, ker je za prevzem vojaške dolžnosti v okviru ZN-a pogoj aktivna pripadnost nacionalni vojski.

Ponovna izvolitev v Varnostni svet?
Slovenija znova kandidira za članico VS-ja ZN-a v letih 2012 in 2013. Slapar si ne upa napovedati, kako se bo kandidatura iztekla. Vseeno je optimističen: "Mislim, da je zelo velika verjetnost, da nam bo uspelo. Slovenija si je v New Yorku dvignila ugled z delom v preteklem obdobju, zlasti v času predsedovanja EU-ju, ko smo dobivali pohvale od večine držav zunaj EU-ja zaradi korektnega dela."

Že zaradi vsega vloženega dela, ki ga v kandidaturo vlagajo na slovenskem predstavništvu v New Yorku, pa si želi, da bi nam znova uspelo pridobiti mesto članice.

Američani pravijo, da jih nastanek enega polkovnika stane dva milijona dolarjev. Mi te ljudi pošiljamo v pokoj, kar ni v interesu nobene zrele vojske.

Janez Slapar
o "prisilnem" upokojevanju pripadnikov Slovenske vojske ob dopolnitvi pogojev za upokojitev