V oddaji Tarča, ki je tokrat potekala v živo izpred Zdravstvenega doma (ZD) Polje v Ljubljani, so tokrat pozornost namenili težavam v zdravstvu in pomanjkanju družinskih zdravnikov. Gre za prvi ZD v Sloveniji, ki je ostal brez vseh splošnih zdravnikov, zadnja zdravnica je namreč odšla novembra v službo v ljubljanski klinični center.

Pretekli teden smo lahko v slovenski prestolnici spremljali tudi vrste plačnikov zdravstvenega zavarovanja, ki so sredi noči, oropani vsakršnega dostojanstva, čakali v vrsti za prostega zdravnika. To so prizori, kakršnih ni bilo niti v nekdanji skupni državi. Kako smo lahko prišli tako daleč in kako naprej?

Mnenja so soočili Tea Jarc, predstavnica sindikata Mladi plus pri Glasu ljudstva, Brigita Skela Savič, predstavnica Srebrne niti pri Glasu ljudstva, Erik Brecelj, kirurg in aktivist, Alenka Forte, predsednica odbora za zdravstvo pri SDS-u, Miha Kordiš, Levica, in Igor Muževič, predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Kaj se dogaja v ZD-ju Polje?

Novinar Tarče Žan Dolajš je preveril, kaj se dogaja v ljubljanskem ZD-ju duhov, čakalnica zdravstvenega varstva odraslih je samevala. Kar sedem ambulant družinske medicine je zdaj praznih, brez zdravnika. Eno od njih je odprla izkušena medicinska sestra Silva Mahnič, ki je za Tarčo potrdila, da so bile še pred pol leta vse ordinacije polne. "Tako, osem zdravnikov smo imeli, delali smo v sedmih ambulantah. Se pravi, da sta se dva zdravnika izmenjavala v turnusu," je povedala.

Kaj ta situacija pomeni za vaše delo tukaj? "V zelo velikih stiskah smo medicinske sestre, ne moremo zagotoviti takojšnje obravnave teh pacientov. Veliko imamo telefonskih klicev, ogromno je elektronske pošte, ki ostaja neodgovorjena tudi po pet dni. Žal ne uspemo ..." je pojasnila.

Telefoni so zvonili brez prestanka, o čemer se je Dolajš prepričal iz prve roke med snemanjem. Zaskrbljene paciente so poleg zdravstvenih storitev zanimale tudi razmere v domu. "Ne, nič se niso umirile. To imamo vsakodnevno vprašanje. Pač, tako je. Če boste kar koli potrebovali, da morate rešiti takoj, je treba iti v ZD Fužine," je povedala medicinska sestra v telefon.

Golob dobil zdravnika v ZD-ju Ljubljana

Skoraj 132 tisoč državljanov je brez osebnega zdravnika. Kaj pa naši politiki? Poglejmo nekaj najbolj izpostavljenih – Danijel Bešič Loredan, Tanja Fajon, Janez Janša, Matej Tonin in Zoran Janković imajo že dalj časa svojega izbranega zdravnika. Luka Mesec je, potem ko v zdravstvenem domu ni dobil zdravnika, zdravnico našel v koncesionarski ambulanti Doktor 24. Zanimivo. Predsednik vlade Robert Golob pa je kljub izjemni stiski lani poleti izbranega osebnega zdravnika dobil v ljubljanskem zdravstvenem domu.

Te sreče pa niso imeli vsi tisti, ki so prejšnji teden v dolgih vrstah čakali na vpis pri novih zdravnicah.

Kdo je kriv za množične odhode zdravnikov v Ljubljani?

Minister za zdravje Bešič Loredan je pred božičem s prstom pokazal na direktorico ljubljanskega zdravstvenega doma Antonijo Poplas Susič in odprl javno fronto z vplivnim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. "Me je ljubljanski župan prijazno opozoril, naj ZD Ljubljana in direktorico pustim čisto pri miru," je povedal minister.

Javno je zdravstveni minister omenjal celo informacije o tem, da naj bi Jankovič želel odprodati nekatere objekte zdravstvenega doma. Nepreverjene informacije je minister dobil od prišepetovalcev. Ministrovega zanosa je bilo konec že čez nekaj dni. V ponedeljek, po sestanku, ki ga je organiziral premier, se je moral Jankoviću opravičiti. Ne enkrat, ampak dvakrat.

Segli so si v roke – rešitve, ki naj bi jih dodelali za zaprtimi vrati, pa ostajajo skrivnost. Ostaja pa očitno tudi direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana. Čeprav je zavod v času njenega vodenja zapustilo več kot 30 zdravnikov. Po naših informacijah so zdesetkane strokovne službe. Nezadovoljne naj bi bile medicinske sestre. Očitke o skrhanih odnosih pa Poplas Susič zavrača.

Za razrešitev vodstva ljubljanskega ZD-ja so skupaj stopili tudi ljubljanski mestni svetniki Levice, SDS-a, Aleš Primc in preostali predstavniki mestne opozicije s prvopodpisano Tino Bregant. "Mi imamo župana v Ljubljani že 16 let. Problematika se slabša, v zadnjem letu in pol se je dodatno poslabšala. Od 1600 zaposlenih veste, da jih je 400 šlo stran. To niso bili samo zdravniki, zdravnikov je odšlo več kot 30, to je jasen signal, da je nekaj izjemno narobe. Ljudje ne gredo stran od tam, kjer jim je dobro," je povedala Tina Bregant.

Ugibanja o odprodaji nepremičnin ZD-ja Ljubljana

Prazne ambulante in ministrove izjave so sprožile ugibanja o razprodaji nepremičnin Zdravstvenega doma Ljubljana, ki stojijo na elitnih lokacijah z veliko tržno vrednostjo. Župan Janković je špekulacije ostro zavrnil in spomnil, da se infrastruktura obnavlja in dograjuje.

Pripojitev Železničarskega ZD-ja?

Streljaj stran od mestnega jedra. Hotelov, parka Tivoli in nove elitne soseske Schellenburg pa stoji Železničarski zdravstveni dom, ki ne spada pod okrilje občine. Je v lasti Slovenskih železnic, posredno torej v lasti države. Že pred leti so med tem zdravstvenim domom in mestno občino pojavila trenja – občina je domu odvzela koncesije za primarno zdravstvo, Delo je pisalo o tem, da želi MOL programe Železničarskega zdravstvenega doma priključiti Zdravstvenemu domu Ljubljana. Takšen je veljavni dogovor med vlado in Mestno občino Ljubljana, sklenjen med Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem. Zanimivo. V njem najdemo zavezo države za "statusno in lastniško ureditev Železničarskega zdravstvenega doma".

Ambulante za neopredeljene

Stiske bodo v kratkem, za dobro plačilo, začeli krpati zdravniki v tako imenovanih ambulantah za neopredeljene. V Ljubljani pa je bilo prav odpiranje prijav za pet koncesij za ambulante družinske medicine. V teh ambulantah bi lahko osebnega zdravnika dobilo približno 7500 ljudi. Še vedno pa ni znano, kdo bo koncesije dobil.

Dolajš je govoril s pediatrinjo, ki je kritična do podeljevanja koncesij v glavnem mestu. Čeprav ima vse kvalifikacije, na razpisu v Ljubljani pred leti ni uspela, koncesijo je dobilo podjetje zasebni Zdravstveni zavod Marka Bitenca, pri katerem dela tudi aktualni zdravstveni minister.

"To vidim kot monopolizacijo koncesij, ki jih kopičijo nekateri vplivni podjetniki v zdravstvu. Koncesije bi morale biti vezane na zdravnika in zdravniško licenco, ne pa na pravne osebe. To ni koncept svobodnega zdravnika, ki ga poznajo v tujini," je povedala v prispevku.

Takšno mnenje deli tudi priznani imunolog Alojz Ihan. "Poleg individualnih koncesij nastajajo nekakšna podjetja, kjer pa seveda takoj stopijo v lastništva investitorji in takoj, ko so investitorji, nastanejo neki širši monopoli. In družinski zdravniki morajo premisliti, ali te koncesije, ki se dajejo pravnim osebam, ali lahko vodijo v podobno stanje, kot ga imamo v zobozdravstvu, ker zobozdravstvo je pa primer, kako se da s pasivnostjo na ravni države v veliki meri poškodovati sistem, ki je prej zelo dobro funkcioniral," je povedal.

Prelaganje odgovornosti, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih, se mora končati, meni Ihan. "Imamo predvsem organizacijsko težavo. V tem smislu, da nimamo nekega logičnega skrbnika primarnega zdravstva. Na eni strani je zdravnik zaposlen v lokalni skupnosti, plačo mu odreja sistem na ravni države. Pravila delovanja mu odreja zavarovalnica," je še dodal Ihan.

Nekdo bo moral prevzeti dirigentsko palico. In ta bo moral na koncu za razmere v primarnem zdravstvu prevzeti tudi polno odgovornost, je Dolajš sklenil prispevek.