V slovenskih zaporih je bilo leta 2007 245 zapornikov preveč. Foto: MMC RTV SLO
V slovenskih zaporih je bilo leta 2007 245 zapornikov preveč. Foto: MMC RTV SLO
Zapor Ig
Med najmanj zasedenimi je ženski zapor Ig. Foto: MMC RTV SLO
Slabe razmere v slovesnkih zaporih

Že pred dnevi smo poročali o tem, da so slovenski zapori po podatkih iz leta 2006 prepolni, zdaj pa je uprava za izvrševanje sankcij objavila novejše poročilo, ki predstavlja statistiko zaprtih v lanskem letu. Glede na predpisane standarde je v prevzgojnih domovih po Sloveniji prostora za 1.094 ljudi, ob koncu leta 2007 pa je bilo zaprtih 1.339 ljudi, kar pomeni, da je v zaporih 245 ljudi preveč.

V primerjavi s povprečjem v letu 2006 se je v letu 2007 število zaprtih povečalo za 72, od tega se je število obsojencev povečalo za pet odstotkov, število pripornikov za 0,4 odstotka, izjemno pa se je povečalo povprečno število uklonilno zaprtih, in sicer kar za 266 odstotkov. Skupno se je število zaprtih v letu 2007 v primerjavi z letom prej povečalo kar za 20,9 odstotka oziroma 786 ljudi.


Zasedenost na Povšetovi 200-odstotna
Čeprav se Slovenija v povprečju uvršča med države z manjšim številom zapornikov na 100.000 prebivalcev, so zapori še vedno preveč polni. Največ težav imajo v ljubljanskem zaporu (zasedenost na Povšetovi je bila kar 200,53-odstotna), v zavodu za prestajanje kazni Dob (169,63-odstotna zasedenost) in v Mariboru, kjer so kapacitete presegli za slabih 30 odstotkov. Najmanj pa sta bila zasedena zavod za ženske Ig in prevzgojni dom Radeče.

V letu 2007 se je v primerjavi z letom prej zasedenost najbolj povečala v zavodih Ljubljana, Dob, Maribor in v oddelkih Slovenska vas, ki deluje v okviru zapora na Dobu, Nova Gorica in Novo mesto, in sicer za več kot 10 odstotkov.

V zaporih 1.339 ljudi, prostora le za slabih 1.100
Na osnovi predpisanih standardov pripada posameznemu zaporniku devet kvadratnih metrov prostora v samski in sedem kvadratnih metrov v skupinski sobi, kar pomeni, da je v slovenskih zaporih prostora za slabih 1.100 ljudi, ob koncu leta 2007 pa jih je bilo za rešetkami več kot 1.300.

V Kopru prvi zapor po 40 letih

Na upravi za izvrševanje sankcij se zavedajo težav s prezasedenostjo, pestijo pa jih tudi drugačne težave - večina zaporov namreč deluje v zelo starih zgradbah, ki so bile zgrajene za povsem druge namene in že po svoji arhitektonski zasnovi ne ustrezajo sodobnim zahtevam izvrševanja pripora in kazni zapora. Edini nov zavod je tisti v Kopru, ki je tudi prvi zapor, ki je bil zgrajen po več kot štiridesetih letih. Ob tem vlada obljublja, da bo te težave čim prej uredila.

Še večje težave pa imajo s kadri, saj, kot poroča TV Slovenija, paznikov močno primanjkuje - že ta trenutek bi jih potrebovali okrog 200, usposabljanje pa traja dve leti.

Tanja Kozorog

Slabe razmere v slovesnkih zaporih