Če bi ta pravičniški boj proti partizanom, čeprav v imenu protikomunizma, zmagal, nas danes ne bi bilo tukaj, pa tudi oni sami in njihovi potomci se ne bi več izživljali nad NOB-jem v maternem jeziku.
Biti na partizanski strani je tudi danes stvar človeške in nacionalne časti, vse drugo pa je deviacija človeškega in nacionalnega obnašanja
Zlobec, nekdanji član predsedstva RS, je v slavnostnem govoru dejal, da imamo trenutno odprti dve rani slovenstva kot celote. O eni stvari, kontekstu nastanka gibanja NOB, govorimo premalo, o drugi, spravi, pa Zlobec meni, da govorimo preveč.
Izpostavil je, da pozabljamo poudarjati kontekst, v katerem je gibanje NOB nastalo, in da je bil slovenski prostor edini v Evropi, ki so ga Nemci in Italijani takoj anektirali vsak v svoj okupirani del ter načrtovali popoln genocid nad Slovenci. Del svojega govora je Zlobec tako namenil današnjim razpravam o partizanih in domobrancih.
Nesprejemljivo, podlo in neresno
Zanj govor o tem, katera stran odločitve in razporeditve naroda je bila prava, ni samo politično nesprejemljivo in podlo, ampak tudi povsem neresno. Menil je, da če bi "ta pravičniški boj proti partizanom, čeprav v imenu protikomunizma, zmagal, nas danes ne bi bilo tukaj, pa tudi oni in njihovi potomci se ne bi več izživljali nad NOB-jem v maternem jeziku".
Na današnji slavnostni seji so podelili tudi priznanja zveze borcev. Predsednik ZZB-ja
Janez Stanovnik je najvišje priznanje, listino ZZB-ja, izročil predsedniku mestne zveze ZZB-ja Janku Heberletu, podelili pa so še devet zlatih plaket za življenjsko delo.
Če bi se to zgodilo, bi bili, tako je dejal Zlobec, Slovenci obeleženi z najbolj nespodobnim blatnim madežem ter edini evropski narod, ki se ni uprl genocidu. Po njegovem mnenju pa smo z NOB-jemn postali narod z zavestjo, s katero lahko enakopravno nastopamo v dialogu z drugimi narodi. Po njegovih besedah je "biti na partizanski strani tudi danes stvar človeške in nacionalne časti, vse preostalo pa je deviacija človeškega in nacionalnega obnašanja".
Kaj je prinesla polemika o spravi?
Na slavnostni seji, ki ga je predsedstvo Zveze združenja borcev organiziralo v Muzeju novejše zgodovine, je Zlobec spregovoril tudi o spravi, ki je po njegovih besedah na dnevnem redu že več kot 20 let. Vprašal se je, kaj smo v tem času dobili. Meni, da smo dobili le to, da je tista stran, ki je iz vojne izšla sramotno označena s kolaboracijo, sebe postavila kot nedolžne žrtve. "Mi smo apriorni zločinci, vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa so naše nedolžne žrtve," je dejal.
Zato bi morali v nadaljnji polemiki, tako Zlobec, reči: "Dovolj je tega, ničesar nismo dosegli, razen da se danes neizmerno bolj sovražimo, morda celo bolj kot med vojno". Na to polarziacijo se je po njegovih besedah prilepilo vse, "od najbolj nizkotnih ambicij posameznih strank".
Utemeljil je, da ni proti spravi, a da temeljnih stvari ni mogoče prepustiti strankarskemu dnevnemu aktivizmu "tega ali onega".
Če bi ta pravičniški boj proti partizanom, čeprav v imenu protikomunizma, zmagal, nas danes ne bi bilo tukaj, pa tudi oni sami in njihovi potomci se ne bi več izživljali nad NOB-jem v maternem jeziku.
Biti na partizanski strani je tudi danes stvar človeške in nacionalne časti, vse drugo pa je deviacija človeškega in nacionalnega obnašanja
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje