541 tisoč ljudi, ki prostovoljno varčujejo za višje pokojnine v drugem stebru pokojninskega zavarovanja. A zaupanje v steber, sodeč po izjavi dolenjske podjetnice, ni visoko: "Varčujem v drugi pokojninski steber nekje deset let. Ampak se mi to zdi nesmiselno, in mislim, da bi bilo to najboljše ven vzeti, da imam jaz nekaj od tega." Njeno razmišljanje dokazuje, da je zaupanje v drugi pokojninski steber nizko, je za TV Dnevnik poročala Vesna Deržek.

Če bi se odločila za dvig privarčevanih sredstev po 10-letnem obdobju vplačil, bi bil privarčevani znesek po veljavni zakonodaji precej obdavčen - najprej z odstotkom izstopnih stroškov, potem pri akontaciji dohodnine - 25 odstotkov, zaradi višjega denarnega priliva na osebnem računu pa bi najbrž morala doplačati tudi dohodnino.

Pokojninska reforma obdavčitve ne znižuje, enkratni dvig pa dodatno omejuje: privarčevani znesek bo mogoče dvigniti šele ob upokojitvi, a le če bo nižji od 5.000 evrov. Reforma spodbuja izplačevanje rent, mesečno, četrtletno ali polletno.

Novost: skladi življenjskega cikla
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenim v 95 odstotkih primerov plačuje delodajalec. Le majhen delež ljudi je doslej sklenil individualno zavarovanje. Morda jih bo po uveljavitvi pokojninske reforme več, saj bo poleg varčevanja v skladih z minimalno zajamčeno donosnostjo mogoče varčevati v skladih življenjskega cikla je poročala Deržkova in sklenila z oceno: "Zgolj boljša naložbena politika ljudi ne bo prepričala, da je treba za starost varčevati. S pokojninsko reformo ali brez nje pa je drugi steber zelo pomemben."