Glavne stavkovne zahteve stavkajočih so zagotovitev ustreznega števila zaposlenih, primernejše plače oz. linearno povišanje za sedem plačnih razredov in razbremenitev uslužbencev na upravnih enotah. Stavka je potekala na sedežih upravnih enot, pa tudi na krajevnih uradih.

O tem so sicer spregovorili na dopoldanski novinarski konferenci sindikata državnih organov v Ljubljani. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je poudaril, da je stavka logična posledica kadrovske podhranjenosti in stalne preobremenjenosti z delom in v veliki meri tudi desetletne nezadovoljive skrbi službe za upravne enote ministrstva za javno upravo. Dodatno obremenitev predstavljajo tudi tisoči tujcev, ki potrebujejo upravne storitve, je dejal.

Verk obžaluje, da se pozivu večine članstva sindikata v upravnih enotah niso odzvali v vseh upravnih enotah v državi. "Najverjetneje iz strahu pred sankcijami, spet drugi pred napovedano grožnjo, ki jo je tudi v torek izrekel minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja funkcijo ministra za javno upravo, da stavka ne bo plačana," je menil Verk. Istočasno jim je služba na upravne enote poslala zajeten spisek obveznih nalog, ki jih morajo opravljati tudi med stavko, na njem pa naj bi "napisali celo tisto, česar upravne enote ne delajo", je ogorčen Verk. "Če bi vse to opravljali, bi na upravnih enotah potrebovali vsaj od 3000 do 4000 zaposlenih," je dodal.

"Vodstva zlorabljajo odrejanje nujnih nalog"

Ob tem je sekretar sindikata Renato Romič opozoril, da vodstvo nekaterih upravnih enot prosi sindikalne zaupnike, naj sporočijo število stavkajočih in njihova imena "in zlorabljajo odrejanje nujnih nalog za delovanje upravnih enot". "Stavka je bila napovedana, je ustavna pravica in se izvaja v skladu s predpisi," je dejal in poudaril, da so takšni pritiski na stavkajoče nedopustni, zato bodo takšno dejanje šteli kot oviranje stavke in sindikalnega delovanja in bodo zoper kršilce podali kazenske ovadbe.

Predsednik sindikata ljubljanske upravne enote Dragan Stanković je predstavil problematiko najbolj obremenjene upravne enote v državi in poudaril, da zaposleni zaradi preobremenjenosti in slabih plač zapuščajo svoja delovna mesta ter odhajajo v bolje plačane službe. Leta 2010 je na tej upravni enoti delalo 349 ljudi, ki je reševalo 162.024 upravnih zadev, danes pa 280 zaposlenih rešuje 262.129 upravnih zadev, je poudaril Stanković. Med današnjo stavko so sicer sprejemali le tiste stranke, ki so prišle urejat storitve, ki spadajo v okvir nujnih nalog.

Kako iz leta v leto narašča preobremenjenost zaposlenih na upravnih enotah, je opisal tudi vodja oddelka za premoženjskopravne zadeve na ljubljanski upravni enoti Slobodan Vuk. Na vseh 56 upravnih enotah v državi je namreč zaposlenih približno 2300 ljudi, upravnih zadev je bilo lani dobrih 1,8 milijona, medtem ko jih je bilo leta 2019 1,2 milijona, je dejal in dodal, da se število zadev samo še povečuje.

Vodstvo ljubljanske upravne enote razume stavko

Načelnica ljubljanske upravne enote Andreja Erjavec popolnoma razume stavkajoče, ker je na upravni enoti že 36 let in ve, koliko let se opozarja na njihove težave. Kot glavno težavo največje upravne enote v državi je poudarila preveliko obremenjenost uslužbencev, medtem ko je največja težava oddelka za poslovanje izobrazbena struktura.

"Upravna enota trenutno zaposluje 280 ljudi. S tem številom kadra ne moremo zagotoviti uspešnega servisa oziroma ne morem rešiti vseh vlog, s katerimi smo dobesedno zasuti," je dejala za STA. Meni, da sta največji težavi upravne enote kadrovska stiska in preobremenjenost uradnikov. "Smo obraz države in prvi, na katerega se nekdo obrne od rojstva do smrti in vse vmes. To pomeni, da moramo upravne storitve za naše stranke opravljati kakovostno. Za to pa moramo imeti dovolj zaposlenih, trenutno je 280 zaposlenih, upravnih zadev pa je 100.000 več, kot smo jih imeli 2010," je poudarila in dodala, da so največji zaostanki na področju tujcev oziroma 10.800 vlog zaostanka. To poskušajo rešiti s prerazporeditvami in s pomočjo drugih sektorjev.

Sorodna novica V sredo stavka na sedmih upravnih enotah. Zahtevajo rešitev kadrovskih težav in višje plače.

V četrtek znova vse po starem

Na upravnih enotah so se med stavko izvajale le nujne storitve, ki so jih določili načelniki upravnih enot, večinoma pa so bile to socialne in matične zadeve. Stavka, ki ne bo plačana, je potekala v času uradnih ur. Jutri bo delo na upravnih enotah potekalo nemoteno.

Kot je opozoril predsednik sindikata državnih organov Verk, stavka ni uperjena proti ljudem. "Ta stavka ni stavka, ki bi bila uperjena proti uporabnikom upravnih enot ali ministru za javno upravo. To je klic, da se za naše nesrečne upravne enote ni naredilo praktično nič v zadnjih desetih letih," je pojasnil Verk.

S slabim položajem zaposlenih na upravnih enotah so sindikati včeraj seznanili tudi ministra za finance Boštjančiča, ki hkrati opravlja tudi posle ministra za javno upravo. Predstavili so mu dolgoletno perečo problematiko, za katero je minister prepričan, da jo je treba "nemudoma reševati". Zavzel se je za začetek rednega sestankovanja in reševanja zadev, ki niso vezane na samo nagrajevanje. Minister obljublja nadaljevanje pogovorov o rešitvi položaja uradnikov, zvišanje plač pa si lahko obetajo z novim plačnim sistemom.

Delavska svetovalnica podpira stavkajoče

Na Delavski svetovalnici so v sporočilu za javnost opozorili, da že dalj časa javno opozarjajo na preobremenjenost delavk in delavcev na upravnih enotah, od koder jim sporočajo, da se je obseg dela v zadnjem času izjemno povečal, še posebej zaradi dela s tujci.

"Na svetovalnici podpiramo sindikalne zahteve po dvigu osnovnih plač za sedem plačnih razredov vsem zaposlenim, izenačitev nazivov na upravnih enotah s tistimi na ministrstvih, pri čemer se nazivi ne smejo kar končati pri višjih svetovalcih, in takojšnjo ureditev dodatka za blagajniško poslovanje, t. i. blagajniški riziko, kot tudi seveda zahteve po ustreznem povečanju števila zaposlenih na upravnih enotah," so zapisali.

"Kajti če ne boste ugodili stavkovnim zahtevam delavk in delavcev na upravnih enotah, če jih ne boste še ustrezno dodatno zaposlili, skratka, če jim ne boste uredili normalnih delovnih razmer, bo sledil samo en scenarij: kolaps sistema. In potem vam nobeno novo odprtje novega konzulata, noben nov meddržavni sporazum o zaposlovanju tujcev ne bo koristil. Kajti delovne migracije se bodo pač preusmerile v druge države. Kar se že zdaj dogaja," je še zapisal vodja delavske svetovalnice Goran Lukić.