Socialne partnerje zanima, kako se bo pokril izpad okoli 55 milijard tolarjev davčnih prihodkov. Foto: RTV SLO
Socialne partnerje zanima, kako se bo pokril izpad okoli 55 milijard tolarjev davčnih prihodkov. Foto: RTV SLO
Glede na predlog zakona bi minimalna plača od 1. avgusta letos znašala 125.052 tolarjev, zajamčena pa 56.970 tolarjev. Foto: RTV SLO

Kot je dejal Andrej Bajuk, se bo vlada skušala temu izogniti zaradi učinka na inflacijo. Ob tem je zatrdil, da stabilnost Slovenije zaradi davčne reforme ni ogrožena.

Socialni partnerji, združeni v ekonomsko-socialnem svetu, se namreč bojijo, da bo vlada izpad 55 milijard tolarjev prihodkov krila z zvišanjem stopenj DDV-ja. Predsednik GZS-ja Jožko Čuk se je zato na današnjem sestanku ESS-ja zavzel za omejitev javne porabe. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa je predlagal, naj vlada razmisli, ali je obdavčitev najvišjega dohodkovnega razreda s predlaganimi 39 odstotki primerna. Po njegovem mnenju se bodo s tem le močno povečale neto plače najbolje plačanim, ki pa zaradi tega ne bodo nič bolj motivirani za delo.

Kot je znano, so v okviru sprememb davčne zakonodaje na ministrstvu za finance pripravili predloge sedmih zakonskih sprememb - zakonov o dohodnini, o davku na dodano vrednost (DDV), o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na promet nepremičnin, o davčnem postopku, o davku na dediščine in darila ter zakona o davku na vodna plovila.

ESS tudi o minimalni plači
Ob obravnavi predloga zakona o minimalni plači za letos in prihodnje leto, ki ga je ESS obravnaval že 19. julija, vlada pa ga je nato 27. julija potrdila, bodo člani ESS-ja na predlog sindikatov govorili o načinu vsakoletnega usklajevanja minimalne plače.

Predlog zakona predvideva, da se bo minimalna plača usklajevala glede na rast cen življenjskih potrebščin, ki jo vsako leto ugotovi vlada in je podlaga za pripravo državnega proračuna. Enako bi veljalo tudi za zajamčeno plačo. Sindikati so ugotovili, da pri predlogu ni bil upoštevan en njihov predlog, in sicer da bi obveljal dosedanji način, ko je dvig minimalne plače ministru predlagal ESS, ki je pri tem upošteval inflacijo in tudi druge okoliščine, kot je izboljšanje ali poslabšanje stanja zaposlenih.