"Nenavadna zarota tišine je najslabše možno stanje v danih razmerah," pravi Štrajn, ki si želi, da bi o tem tudi sami mediji več pisali. Foto: BoBo
Igor Kršinar, Mitja Stepišnik
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar je v odzivu na grožnje novinarjem oz. Karbi dejal le, da se v celoti strinja s tem, kar je v glosi za MMC napisal Vinko Vasle. V DNS-ju pa so ostro obsodili vse poskuse javnosti, politike, lobistov, urednikov, lastnikov medijev in drugih zastopnikov različnih interesov, da poskušajo z grožnjami vplivati na vsebino novinarskega poročanja ali uredniško politiko medija. Foto: MMC RTV SLO
novinarji, EU
"Po podatkih Novinarjev brez meja sta v letu 2010 pri svojem delu umrla 102 novinarja, zato je treba vsako grožnjo novinarju vzeti ne le kot pritisk na svobodo govora in neodvisnost medijev, ampak kot potencialno življenjsko ogrožujočo," so zapisali v DNS-ju. Foto: European Community

Če slovenski kazenski zakonik kriminalizira novinarja in urednika zaradi razžalitve in krnitve ugleda, zahtevamo, da pristojni organi v enaki meri in s primerljivo zavzetostjo ta isti zakonik uporabljajo tudi za zaščito novinarjev.

Društvo novinarjev Slovenije

"V zadnjih mesecih se je močno povečalo število novinarjev, ki opozarjajo na verbalne, konkretne, javne in nejavne grožnje ter pritiske, ki so jih deležni zaradi opravljanja svojega dela," so opozorili v DNS-ju. Podobno opozarjajo tudi v Liberalni akademiji.

Društvo novinarjev Slovenije se je odzvalo na grožnje novinarjem ob intervjuju z novinarjem Dela Dejanom Karbo. V tedniku Mladina je namreč novinar, ki podrobno spremlja, poroča in razkriva nove podrobnosti v aferi Patria, opisal, da so mu v teh treh letih večkrat sledili, mu grozili ter nanj pritiskali.

"V društvu novinarjev ostro obsojamo vse poskuse javnosti, politike, lobistov, urednikov, lastnikov medijev in drugih zastopnikov različnih interesov, da poskušajo z grožnjami vplivati na vsebino novinarskega poročanja ali uredniško politiko medija," so zapisali.

"Novinarji, ne molčite"
Spomnili so, da pritiski niso le konkretne grožnje z nasiljem zoper novinarja, njegovo lastnino ali njegove bližnje, ampak tudi javno osebno diskreditiranje prek socialnih omrežij, ki so ga v zadnjem času deležni novinarji, in številne tožbe, prek katerih poskušajo posamezniki in institucije doseči molk novinarjev.

Dodali so še, da je obsojanja vreden in nezakonit tudi mobing zaradi izražanja mnenj in stališč znotraj uredništev, o katerem poročajo nekateri novinarski kolektivi. "Soočanje z grožnjami in pritiski je sicer vsakdanji, vendar v demokratično družbi nesprejemljiv del novinarskega poklica," so dejali.

Društvo novinarjev Slovenije kolege poziva, da ne molčijo in svojim urednikom nemudoma razkrijejo vse oblike pritiskov nanje. Če ti ne sprožijo ustreznih postopkov za njihovo zaščito, pa naj o tem obvestijo društvo in v primeru kaznivih dejanj tudi organe pregona.

Kršinar se strinja z Vasletom
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar pa je v odzivu na grožnje novinarjem oz. Karbi za MMC dejal: "V celoti se strinjam s tem, kar je v glosi za MMC napisal Vinko Vasle."

Konkretno glede Karbe pa je Kršinar dejal: "V Delu še nisem prebral, da bi imel Karba kakršne koli težave. V Delu ni še nihče napisal česar koli v zvezi s Karbo, je pa Karba marsikaj v Delu že napisal."

Dodal je še nasvet, kako bi on ravnal, če bi mu kdo grozil: "Če bi imel kakršen koli problem pri mojem pisanju, da bi mi kdor koli v zvezi s čimer koli grozil, me zasledoval, kar koli, bi verjetno odgovorni urednik moje revije, v kateri pišem, to javno povedal."

"Konsekvence so neustrezne"
Tudi v Liberalni akademiji opozarjajo, da so novinarji in mediji tarče grobih besednih napadov in kompromitacij na spletnih straneh strank in družabnih omrežjih. "Žal brez ustreznih konsekvenc." Ogorčeni so nad pritiski, besednimi obračuni in tudi grožnjami, namenjenimi novinarjem.

"Karba je deležen ne le številnih ovadb proti sebi zaradi pisanja o vpletenosti stranke SDS v afero Patria, ampak tudi niza kaznivih dejanj, groženj, prikritega sledenja in šikan. Podoben opis drži vsaj še za finskega novinarja Magnusa Berglunda. Narava teh pritiskov, če se izkaže za resnično (in imamo zelo malo razlogov za dvom), vzbuja ogorčenje," pravi predsednik akademije Darko Štrajn.

"Diskreditacije večinoma iz vrst ene stranke"
Prav tako izpostavlja, da so številni slovenski novinarji "premične tarče grobih dnevnih besednih obračunov in osebnih kompromitacij", zapisanih na spletnih straneh posameznih političnih strank in na družabnih omrežjih. "Žal brez ustreznih konsekvenc in na način, ki je postal nevarno samoumeven. Zvečine take diskreditacije prihajajo iz vrst ene stranke."

Po njegovih besedah to sicer ni nič novega, saj so podobne pritiske v Liberalni akademiji opažali že v času vlade Janeza Janše. "O istih vzorcih ravnanja priča novinarska peticija s 571 podpisanimi z jasno poimensko obsodbo protagonistov. Vendar so zadnje opisane grožnje novinarjem, ki spremljajo afero Patria, artikulirane na neki povsem drugi in bistveno bolj brutalno kriminalni ravni."

Zastraševanja pri preiskavi orožarskih poslov v preteklosti
To Štrajna spominja na zastraševanje vseh vpletenih v preiskavo slovenske orožarske afere v preteklosti, ko so se zgodili, na primer, tudi vlomi v hišo poslanca Rudija Mogeta. "V primeru končnega razkritja, da so navedene grožnje nenaključne, skrbno načrtovane in resnične, bomo bogatejši za sicer skrajno srhljivo spoznanje, kako nizkotno mafijske oblike ravnanja so pripravljeni uporabljati tisti, ki v bitki za politično oblast (ali preživetje) očitno ne pomišljajo storiti niti najhujšega," je še dodal.

Če slovenski kazenski zakonik kriminalizira novinarja in urednika zaradi razžalitve in krnitve ugleda, zahtevamo, da pristojni organi v enaki meri in s primerljivo zavzetostjo ta isti zakonik uporabljajo tudi za zaščito novinarjev.

Društvo novinarjev Slovenije