Razlog trenutne politične krize je delno tudi v zdajšnjem volilnem sistemu, ki je slab in ga je treba zamenjati, so se strinjali sogovorniki na okrogli mizi o problematiki volilnega sistema v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Foto: BoBo
Razlog trenutne politične krize je delno tudi v zdajšnjem volilnem sistemu, ki je slab in ga je treba zamenjati, so se strinjali sogovorniki na okrogli mizi o problematiki volilnega sistema v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Foto: BoBo
Okrogla miza o problematiki volilnega sistema v Sloveniji
Zdajšnji sistem je po oceni Mateja Makaroviča netransparenten in nerazumljiv, Zver pa se zavzema za takšen volilni sistem, ki bi omogočil politično stabilnost, ne pa povzročal nestabilnosti. Foto: BoBo

Razlog trenutne politične krize je delno tudi v zdajšnjem volilnem sistemu, ki je slab in ga je treba zamenjati, so se sicer strinjali sogovorniki na okrogli mizi o problematiki volilnega sistema v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika.

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je govoril o logiki oziroma zakonitostih pri spreminjanju volilnih sistemov. "Stranke velikokrat razmišljajo o spremembah sistema, je pa pametneje, če se prilagodijo veljavnemu sistemu in v njem poskušajo biti čim bolj uspešne," je dejal. Meni, da so resne spremembe sistema redke, ker stranke ne želijo spreminjati tistega sistema, v katerem so bile uspešne, še zlasti ne s takšnimi spremembami, na podlagi katerih bi izgubile podporo in število poslancev v parlamentu.

Ribičiču je sicer bližji t. i. kombinirani, nemški volilni sistem, ki sicer na referendumu o volilnih sistemih leta 1996 ni dobil zadostne podpore in je kombinacija proporcionalnega in večinskega volilnega sistema. Z uvedbo tega sistema bi bilo po njegovi oceni v parlamentu manj strank kot zdaj, a še vedno več kot pri večinskem volilnem sistemu.

Zver: Dvokrožni večinski sistem
Evropski poslanec Milan Zver se zavzema za takšen volilni sistem, ki bi omogočil politično stabilnost, ne pa povzročal nestabilnosti. "Zagotovo je tako v teoriji kot v praksi dokazano, da proporcionalni volilni sistemi z relativno nizkim pragom, kakršnega imamo mi, povzročajo politično nestabilnost," je poudaril.

Dvokrožni večinski sistem je po njegovem mnenju eden izmed odgovorov na politično nestabilnost. Zver meni, da bi moral biti že zdavnaj uveden, ob tem pa dopušča tudi možnost kakšne druge kombinirane oblike. Vsekakor pa sta učinkovitost in stabilnost političnega sistema glavna razloga, da spremembe sistema podpira, je poudaril.

Makarovič: Sprememba kot korak v pravo smer
Matej Makarovič
z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije meni, da je zdajšnji volilni sistem slab, ker združuje slabe lastnosti proporcionalnega sistema z nekaterimi slabimi lastnostmi večinskega sistema. Zdajšnji sistem je po njegovi oceni netransparenten in nerazumljiv, kar po njegovem mnenju prispeva k občutku "večje odtujenosti med ljudmi in politiki".

"Sprememba volilnega sistema bi lahko bila korak v pravi smeri," je prepričan Makarovič, ki ocenjuje, da ne bi bilo napačno, če bi pretehtali tudi možnost znatnejšega uvajanja elementov večinskega volilnega sistema. To morda ne bi pomenilo čistega večinskega volilnega sistema, pač pa le korekcijo, kljub vsemu pa bi bilo treba v to smer resno razmišljati, je odločen Makarovič.

Volilni sistemi, želje in zamisli
Volilni sistemi, želje in zamisli