Finančna in gospodarska kriza traja že tretje leto, vse več državljanov pa je prepričanih, da je glavni vzrok trenutnega stanja pomanjkljiva zakonodaja, ki "na eni strani omogoča nepravičnost, pohlep in t. i. tajkunske prevzeme, na drugi pa izkoriščanje in pritisk na najbolj ranljive skupine: delavce, brezposelne, tuje delavce, študente, upokojence in bolnike", so prepričani v Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ki ji predseduje ljubljanski nadškof Anton Stres.

Zato so pripravili posebno izjavo "Državljani imamo pravico do pravne in socialne države", s katero želijo spodbuditi razpravo v družbi in predlagati vladi, naj vzpostavi pravično delitev bremen gospodarske krize ter čim prej sprejme odločitve, ki bodo koristile dolgoročnemu razvoju Slovenije. "Reforme obstoječega sistema na vseh področjih so nujne in potrebne," je poudaril Stres in dodal, da se tega gotovo zavedajo tudi ljudje. Sprejeli pa jih bodo, če jim bodo primerno predstavljene, če bo voden širok dialog in predvsem, če bodo pravično razdeljene.

Čim prej mora biti vzpostavljena pravna država
"Za nadaljnji razvoj naše države je nujna čimprejšnja vzpostavitev delovanja pravne države," so izpostavili v komisiji. Vladavina prava namreč po njihovem mnenju preprečuje delovanje vzporednih centrov politične in gospodarske moči, izkoriščanja skupnega dobrega v zasebne namene ter neenakost pred sodno vejo oblasti. Sicer pa je treba na vseh ravneh družbenega življenja okrepiti odgovornost za prihodnost države.

"Država ni monopol določene partikularne skupine, temveč vseh državljanov. Doseganje novega družbenega soglasja na vseh ravneh skupnega življenja je zgodovinska nuja, ki zahteva strpni dialog in sklepanje kompromisov med vsemi generacijami," sporočajo. Zavedajo se, da kriza ni le gospodarska in finančna, ampak se vedno bolj razkriva kot kriza vrednot, ki je po Stresovih besedah navzoča tudi v Katoliški cerkvi.

"Vendar pa zdaj ni trenutek, da bi kazali s prstom in iskali krivce, ampak je čas, da vsak poišče v lastni vsebini tiste pozitivne sile, ki lahko nam vsem pomagajo iz krize. Zato smo se v komisiji odločili, da damo svoj prispevek v obliki te izjave, hkrati pa tudi, da sodelujemo na vseh drugih področjih," je dejal in dodal, da vedo, da zaradi te izjave jutri še ne bo vse bolje.

Na Karitas prihajajo ljudje, ki so imeli delo
Da so razmere v slovenski družbi resne, kažejo tudi podatki Karitasa, je ob tem pripomnila Jožica Ličen, ki že 20 let prostovoljno deluje pri tej humaitarni organizaciji. "Če so pred leti prihajali po pomoč v glavnem bolni in slabotni ter priseljenci, se je to v zadnjem času bistveno spremenilo. Po pomoč prihajajo zdravi, za delo sposobni ljudje, ki so še včeraj imeli delo," je pojasnila.

Samo v letošnjem letu so v Karitasu razdelili ogromno količin hrane - samo hrane, ki jih dobijo iz intervencijskih zalog EU-ja, se je nabralo za 1.876 kilogramov. Njihovo pomoč mesečno ali občasno prejema 150.000 oseb, lani pa je vrednost pomoči presegla 7.000.000 evrov, v kar ni všteto delo prostovoljcev.

"Morda bi se ob teh številkah kdo vprašal, ali je Slovenijo prizadela katastrofa, a žal so posledica nepravične razdelitve dobrin," je sklenila Ličnova in opozorila, da lahko k predstavljenim številkam prištejemo še visoke zneske preostalih nevladnih humanitarnih organizacij in tako dobimo celotno sliko.