"Zasedba ene učilnice sicer ni nič v primerjavi s popolno destrukcijo celotne izobraževalne infrastrukture v Gazi. Pri tem opominjamo, da pedagoški procesi zaradi popolnega uničenja izobraževalne infrastrukture niso onemogočeni le v Gazi, ampak so zaradi izjemnega povečanja represije že od oktobra zaustavljeni tudi za Palestince na Zahodnem bregu," je v uvodu novinarske konference dejal predstavnik študentov, ki so v sredo popoldne zasedli veliko predavalnico na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani, nekateri pa so v njej ostali tudi čez noč.
Zasedba po navedbah udeležencev poteka mirno, do zdaj ni bilo nobenih incidentov. Imajo mešan program, od skupščin do glasbenih vložkov, predavanj, izobraževanj in ogledov filmov, vztrajati pa nameravajo do izpolnitve njihovih zahtev. Z zasedbo želijo izkazati solidarnost s Palestinci v vojni med Izraelom in islamističnim gibanjem Hamas, od FDV-ja in Univerze v Ljubljani pa zahtevajo jasno opredelitev do dogajanja v Gazi in obsodbo genocida. Univerzo tudi pozivajo, naj prekine sodelovanje z izraelsko univerzo Bar Ilan.
Kot je opozoril predstavnik študentov, "smo glede dogajanja v Gazi priča puhlicam o domnevni krivdi obeh strani, pri čemer je Izrael v jasnem položaju okupatorja z absolutno vojaško prevlado in diskriminatorno politiko do palestinskega ljudstva". Ob tem FDV-ju očitajo, da "še kar naprej aktivno spodkopava lastno avtonomijo, se razglaša za apolitičnega in se prek tega poskuša izogniti dolžnosti, ki jo nujno nosi kot izobraževalna ustanova". Prepričani so namreč, da bi moralo vodstvo fakultete okupacijo Izraela obsoditi.
"Ne moremo mimo dejstva, da vodstvo dojema opredelitev fakultete do genocida in okupacije kot stvar dialoga, ne kot nujno predpostavko kredibilne in avtonomne univerze. Ker je ena od naših osnovnih zahtev, da fakulteta jasno obsodi genocid, ki ga Izrael izvaja nad palestinskim ljudstvom, smo prepričani, da moramo vztrajati s pritiski, dokler se fakulteta ne poistoveti z našimi zahtevami," so še poudarili študenti.
Dodali so tudi, da svojih zahtev niso naslovili zgolj na FDV, temveč tudi na Univerzo v Ljubljani. Rektorja Gregorja Majdiča so povabili, da se jim v petek pridruži v zasedeni predavalnici in prisluhne njihovim zahtevam. Predstavniki študentov so se medtem odzvali tudi na napoved vlade o slovenskem priznanju palestinske države, kar so označili za korak v pravo smer, ki predstavlja "odlično odskočno desko" za morebitno sankcioniranje izraelskih oblasti in stopnjevanje pritiska nanje.
Dekan fakultete: Cilj je oblikovanje skupnih stališč s študenti
FDV je ob protestni zasedbi sicer v sredo objavil izjavo za javnost, v kateri poudarja, da so na fakulteti vedno podpirali vse miroljubne protestne dejavnosti, usmerjene v zagotavljanje miru in strpnosti v medčloveških odnosih. Dodali so, da z zaskrbljenostjo in zgroženostjo spremljajo poslabševanje humanitarnih in varnostnih razmer na območju Gaze ter izrecno obsojajo in obžalujejo uporabo nasilja zoper civiliste, kršitve mednarodnega vojnega in humanitarnega prava in namerno ustvarjanje nečloveških humanitarnih razmer v Gazi. Poudarili so tudi, da ima pravica Izraela do samoobrambe svoje humanitarne in pravne meje, ki so bile v primeru Gaze prekoračene.
To stališče je na novinarski konferenci, ki je potekala v zasedeni predavalnici, ponovil tudi dekan FDV-ja Iztok Prezelj. "Situacija v Gazi je nesprejemljiva z različnih vidikov – množičnost žrtev, poboji, namerno ustvarjanje nemogočih humanitarnih razmer in izvajanje genocida in v tem smislu je tudi povsem jasna nesposobnost mednarodne skupnosti, da konča to morijo," je poudaril. Dodal je, da imajo študenti pravico mirno izražati svoja stališča in da miroljubnega protesta niso in tudi ne bodo ovirali.
Dekan je povedal, da se je vodstvo fakultete s študenti sešlo že prvi dan protesta, danes pa so imeli tudi poseben sestanek, na katerem so študenti predstavili svoja stališča. "Cilj je oblikovanje morebitnih ali pa mogočih skupnih stališč," je poudaril. Dodal je, da v povezavi z izjavo za javnost, ki jo je fakulteta objavila v sredo, konkretne pisne pripombe in predloge študentov še čakajo. V načrtu je, da bi jih nato v ponedeljek obravnavali na senatu fakultete, kjer imajo svoje predstavnike tudi študenti. "Moram poudariti, da se v resnici na načelni ravni strinjamo s študenti glede vrednot in zahtev v povezavi s pomori v Gazi, so pa manjše razlike v dikciji in mislim, da bomo v nekem dialogu tudi našli neko mogočo skupno dikcijo," je še dejal Prezelj.
Aretacije na protestu na Univerzi v Amsterdamu
Nizozemska policija je aretirala 32 ljudi, ko je razgnala protestnike proti vojni v Gazi na Univerzi v Amsterdamu. Protesti potekajo že dva dni.
Policisti v protiizgredni opremi so napadali protestnike, policija pa je porušila improvizirane barikade, kažejo posnetki. Policija je sporočila, da so kršitve protestnikov vključevale nasilje v javnosti, vandalizem in napade, poroča Guardian.
Nizozemski premier Mark Rutte je dejal, da so dogodki na univerzi prekoračili mejo. "Demonstracije so dovoljene. Vedno. A uporaba nasilja zoper policijo in uničevanje nista nikoli dovoljena. Prenehajte s tem," je sporočil.
Rutte je še dejal, da se vse pogosteje in z vse ostrejšim jezikom za nasilje v Gazi krivi judovske Nizozemce. To je označil za obliko antisemitizma, proti čemur naj bi se borili.
Približno 50 kilometrov južneje na Univerzi v Utrechtu so študenti protestno zasedli poslopje, v Belgiji pa več deset študentov še naprej zaseda Univerzo v Gentu. Njihove zahteve so povezane z Gazo in podnebno krizo.
Tabori in protesti v Španiji
V Španiji propalestinski protesti in tabori potekajo v več univerzitetnih kampusih. Na Univerzi v Valencii so študentje postavili šotore pred 11 dnevi. Približno 50 ljudi zahteva, naj Španija prekine vezi z Izraelom.
Na madridski Univerzi Complutense je približno 200 študentov ta teden postavilo 80 šotorov. Podobne akcije potekajo v Barceloni in Baskiji.
V četrtek je neprofitno združenje, ki predstavlja 77 univerz po Španiji, tako javnih kot zasebnih, sporočilo, da bodo njeni člani pregledali in po potrebi prekinili dogovore z izraelskimi univerzami in raziskovalnimi centri, ki niso izrazili "trdne zavezanosti miru in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava".
Španska ministrica za znanost Diana Morant je ta teden dejala, da je "ponosna" na študente in študentke, ki so se mobilizirali. Španske univerze bi morale spodbujati kritično razmišljanje, je dejala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje