Ko so hišo ustanavljali, so naredili raziskavo in v Evropi niso našli podobnega projekta, ki bi nudil tovrstno brezplačno bivanje študentom in jim zagotovil tudi vso strokovno podporo, ki jo imajo v študentski hiši SRCe, je zagotovil Djokić. Foto: MMC RTV SLO
Ko so hišo ustanavljali, so naredili raziskavo in v Evropi niso našli podobnega projekta, ki bi nudil tovrstno brezplačno bivanje študentom in jim zagotovil tudi vso strokovno podporo, ki jo imajo v študentski hiši SRCe, je zagotovil Djokić. Foto: MMC RTV SLO
Študentska hiša SRCe
Hiša deluje podobno kot varne hiše, vendar nima strogega hišnega reda, prav tako so dovoljeni tudi obiski, saj mladih niso želeli vzeti iz njihovega socialnega okolja. Foto: MMC RTV SLO
Dimitrij Djokić in Anja Kozina SRCe
Vodja hiše Dimitrij Djokić je pojasnil, da v hiši poteka več različnih storitev. Eno so psihološke delavnice in psihoterapije, na drugi strani pa osnovna dejavnost zavoda, in sicer svetovanje na področju študija v tujini, na področju pravnega svetovanja, socialnega svetovanja in na področju študentskih družin. Foto: MMC RTV SLO

Ko se človek umiri in počuti varnega, začne povsem drugače funkcionirati in drugače dojema stvari. Za to pa je potreben čas. Eni rabijo več, drugi manj.

Anja Kozina, strokovna koordinatorka in psihoterapevtka

Bivše uporabnice so povedale, da marsikdo bi, pa ga je sram poiskati tovrstno pomoč.

Dimitrij Djokić, vodja Študentske hiše SRCe
Študentska hiša SRCe
Kot je povedala psihoterapevtka Anja Kozina, je za psihoterapije treba odšteti 10 evrov na srečanje, za podporna srečanja pa 15 evrov na mesec, ker vključujejo štiri srečanja. Za denarni prispevek pa so se po njenih besedah odločili zato, da stranke redno prihajajo. Foto: MMC RTV SLO
Študentska hiša SRCe - za študente v stiski

O študentski hiši SRCe, ki je namenjena študentom v stiski, smo se pogovarjali z Dimitrijem Djokićem, vodjo študentske hiše, in Anjo Kozina, strokovno koordinatorko in psihoterapevtko v hiši.

Djokić: Pokazala se je potreba po ureditvi socialnega varstva za študente
Študentska hiša SRCe je projekt zavoda Študentska svetovalnica. Ravno zaradi izkušenj z delom zavoda so, kot je za MMC povedal naš sogovornik, začeli projekt Študentska hiša SRCe. "Zavod namreč že vrsto let svetuje študentom na področju študijske problematike, in znotraj tega se je izkazalo, da obstaja potreba dodatnega socialnega varstva za študente," je pojasnil.

Dodal je še, da za delovanje hiše večino sredstev prispeva študentska organizacija Univerze v Ljubljani, nekaj sredstev pa dobijo z razpisi.

Hiša študentom nudi bivanje, svetovanje in psihoterapije
Študentska hiša je sestavljena iz treh tematskih sklopov. Prvi je namestitev, ki je za vse, ki v hiši bivajo, brezplačna. Drugi sklop storitev je svetovanje na različnih študijskih področjih. Med drugim vključuje pravno in socialno svetovanje pa tudi svetovanje o študiju v tujini in o študentskih družinah. Te storitve so namenjene vsem mladim in študentom in so brezplačne.

Več o hiši za študente si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani.

Tretji tematski sklop pa zajema psihoterapije, psihološke delavnice in tudi različne vrste izobraževanj o štipendijah, izpolnjevanju obrazcev pri dohodnini, potovanjih in študiju v tujini. Tudi ta sklop je namenjen vsem obiskovalcem, vendar pa je brezplačen samo za stanovalce hiše. Drugi posamezno delavnico ali psihoterapijo plačajo po subvencionirani ceni.

Eno leto naj bi bilo dovolj, da se posameznik postavi na lastne noge
Sprva je bilo bivanje v hiši namenjeno tako fantom kot dekletom, vendar so se pozneje, med drugim tudi zaradi večjega povpraševanja, odločili, da v hiši nastanijo le dekleta. Sogovornika sta ob tem dodala, da si želijo, da bi v prihodnje lahko vsaj eno stanovanje oziroma nekaj mest zagotovili tudi za fante.

V hiši lahko študenti bivajo do enega leta, saj so sodelavci v hiši na podlagi izkušenj ugotovili, da je to ravno dovolj dolgo obdobje, da se posameznik lahko postavi na lastne noge. Pri tem mu po besedah Djokića pomagajo, da si med bivanjem v hiši življenje uredi do te mere, da gre lahko delat na študentsko napotnico, si najde neko zaposlitev in si tako pokrije mesečne stroške.

Študentska hiša SRCe je odprta od januarja 2011, v tem letu pa so imeli 17 študentov in študentk. Prav tako so imeli kar 23.000 primerov različnih svetovanj.

Ob tem je Kozinova še dodala, da imajo stanovalci med bivanjem v hiši enkrat tedensko obvezna individualna srečanja s psihologinjo, s katero skupaj postavijo tudi dolgoročne in kratkoročne cilje.

Kako dobiti mesto v hiši?
Vse študente, ki bi jih zanimalo bivanje v študentski hiši, se lahko obrnejo neposredno nanje, tako da pokličejo brezplačno telefonsko številko in povejo svetovalcu, da jih zanima bivanje v študentski hiši SRCe. Potem se skupaj dogovorijo za individualni sestanek, ki ga vodi strokovna koordinatorka hiše.

Odločanje, kdo pride v hišo, poteka v dveh korakih. Prvi korak, ki ga izvede tričlanska komisija, zajema ocenjevanje vloge kandidata. Komisija posamezni vlogi določi točke. V drugem koraku sledi individualni pogovor, na katerem se strokovna koordinatorka pozanima o dejanskem stanju, odnosih in razmerah v družini.

Najpogosteje se nanje obračajo študenti, ki nimajo varne namestitve
Psihoterapevtka Kozinova je pojasnila, da se nanje najpogosteje obračajo študenti, ki nimajo možnosti neke varne namestitve. "Velikokrat so to prav študenti iz Ljubljane, ki jim študentski dom ne pripada," je povedala in dodala, da gre predvsem za študente, ki so se znašli v neki osebni stiski, prihajajo iz družin s slabimi odnosi in nimajo nikogar, ki bi jim bil v oporo v življenju.

Varne hiše, materinski domovi in tudi študentska hiša, ki po besedah Kozinove deluje na podoben način, so v Sloveniji še vedno velik tabu, ugotavlja psihoterapevtka. "Ljudje težko priznajo, da imajo težave, in težko jim je prositi za pomoč. Sram jih je. Še vedno se vsak raje skrije nekje za zaprtimi vrati in se pred prijatelji dela, da je vse v redu, ampak v resnici še zdaleč ni tako," je prepričana. Med težavami mladih je tako izpostavila samomorilnost, depresije, anksioznost in zlorabe, tako fizične, spolne in psihične.

Tudi ko se izselijo, se še vedno vračajo nazaj
Študentska hiša lahko sprejeme do 10 ljudi, trenutno pa sta prosti dve postelji. O izkušnjah s stanovalci je Djokić dejal, da imajo večinoma odlične izkušnje z nekdanjimi uporabniki, na kar kaže tudi to, da se še vedno vračajo nazaj in "povedo, kaj počnejo, na kakšen način so si uredili življenje".

"Takrat, ko se vrne oseba nazaj in ko vidiš, da je obrnila nov list v življenju, takrat vidiš, kako dobro je, da delaš v takšni organizaciji, in kako dejansko lahko človeku pomagaš," je sklenil.

Oba sogovornika pa sta se strinjala, da je študentov v stiski veliko več, kot pa jih dejansko poišče pomoč. Zato si želita predvsem to, da bi glas o tem, da lahko živijo bolje in si uredijo življenje, dosegel tudi njih.

Ko se človek umiri in počuti varnega, začne povsem drugače funkcionirati in drugače dojema stvari. Za to pa je potreben čas. Eni rabijo več, drugi manj.

Anja Kozina, strokovna koordinatorka in psihoterapevtka

Bivše uporabnice so povedale, da marsikdo bi, pa ga je sram poiskati tovrstno pomoč.

Dimitrij Djokić, vodja Študentske hiše SRCe
Študentska hiša SRCe - za študente v stiski