Slovenija je imela v letu 2014 118 zaprtih na sto razpoložljivih mest, v letu 2015 105,8 zaprtih na sto mest, v letu 2016 pa se je stanje izboljšalo, saj je bilo na sto razpoložljivih mest zaprtih 98,9. To je sicer več od evropskega povprečja, ki znaša 91,6 zaprtih na sto razpoložljivih mest.

Kljub temu prenatrpanost zaporov ostaja resna težava v več državah, so opozorili v Svetu Evrope, saj v poročilu ugotavljajo, da so evropski zapori skoraj polni. Število zaprtih se je namreč od leta 2015 do 2016 povečalo s 115,7 na 117,1 zapornika na 100.000 prebivalcev. Predtem je ta delež upadal vse od leta 2012, ko je znašal 125,6 zapornika na 100.000 prebivalcev.

V Sloveniji je ta delež bistveno nižji od evropskega povprečja, saj znaša 63,4 zaprtih na 100.000 prebivalcev, od leta 2015 do 2016 pa se je zmanjšal za 6,6 odstotka. Najbolj se je delež zaprtih, glede na predhodno leto, v letu 2016 povečal v Bolgariji, Turčiji, na Češkem, v Srbiji in na Danskem. Najbolj pa se je znižal na Islandiji, v Severni Irski, Litvi, Belgiji in Gruziji.

Umrljivost v zaporih
V slovenskih zaporih je bilo v letu 2015 pet smrti, od tega trije samomori. To pomeni, da je delež smrtnosti v slovenskih zaporih 35,7 umrlih na 10.000 zaprtih, kar je nekaj višje od evropskega povprečja, ki je 31 umrlih na 10.000 zaprtih.

Slovenija pa izstopa pri deležu samomorov, ki je najvišji med vsemi v raziskavo vključenimi državami. V letu 2015 je delež znašal 21,4 samomora na 10.000 zaprtih, kar je bistveno več od evropskega povprečja, ki je 5,1. Države z visokim deležem samomorov na 10.000 zaprtih so še Francija (15,4 samomorov), Švica (14,5), Belgija (12,5) in Nizozemska (12,2).

Med umrlimi v zaporih po Evropi je delež samomorov 15,6-odstoten, v povprečju pa se skoraj tretjina vseh samomorov zgodi v času pripora. Med tistimi, ki storijo samomor, sta v povprečju le dva odstotka žensk.