Tokratna Tarča je poleg zgodbe, ki je odnesla ministrico Sanjo Ajanović Hovnik, preverila tudi še nekaj dodatnih, v katerih je oziroma bi zaokrožil javni denar. Gostje v studiu so bili novinarka TV Slovenija Tanja Gobec, komentator Dela Janez Markeš, nekdanji odgovorni urednik Planeta TV Mirko Mayer in odgovorni urednik Podjetne Slovenije Goran Novković. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Sanja Ajanović Hovnik – kaj se je zgodilo po tem

Sorodna novica Sanja Ajanović Hovnik se zaradi dokumenta, objavljenega v Tarči, "posipa s pepelom"

TV Slovenija je pred meseci razkrila sporen razpis za nevladne organizacije in dve sporni službeni potovanji tedanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Slednja se je očitkov nekaj časa branila s položaja, nato pa je odstopila. Podrobneje o tem na povezavi levo.

Njena mama Dragana Marjanovič je po mesecu dni izstopila iz podjetja Smart center, preko katerega je prijateljica ministrice, Kaja Primorac, nevladnim organizacijam v zameno za provizijo pomagala pri pripravi na sporni javni razpis. Izstopila je tudi iz Inštituta za trajnostno mobilnost Maribor, ki ga je v celoti prepustila sestri Kaje Primorac, Zali Primorac. Oba poslovna subjekta je mama nekdanje ministrice sestrama Primorac prepustila brezplačno.

Sanja Ajanović Hovnik se je po sestopu s položaja vrnila na staro delovno mesto na agenciji za kmetijske trge, je poročal novinar Žan Dolajš. A očitno bi lahko kmalu dobila novo pomembno službo. Postala naj bi namestnica direktorja Jankovićeve mestne uprave. Na vprašanje Tarče o tem se Ajanović Hovnikova ni odzvala. Je pa ljubljanski župan potrdil, da je za to delovno mesto nekdanja ministrica poslala prijavo in dodal, da ima o njej dobro mnenje. Še vedno je članica stranke Gibanje Svoboda in tudi članica sveta stranke. Zaupanje pomembnih politikov, med njimi Zorana Jankovića in Roberta Goloba, očitno uživa še naprej. So pa s policije sporočili, da v povezavi s spornim razpisom vodijo predkazenski postopek.

Kaj pa se dogaja s spornim razpisom, težkim sedem milijonov evrov, na katerem so nevladne organizacije še prejele sklepe o dodelitvi denarja? Sredstva za zdaj stojijo. Javni razpis je namreč zamrznjen do konca notranje revizije ministrstva za javno upravo, na podlagi katere bo sprejeta odločitev o njegovi usodi. Tako stoji tudi denar za različna društva, ki pomagajo ljudem v duševnih stiskah, gasilska društva, Unicef, Beletrino, pa tudi za mnoge nevladne organizacije, ki so bile kritične do dela vlade Janeza Janše in so nekako pripravile teren za veliko zmago Gibanja Svoboda. Prijateljica nekdanje ministrice, Kaja Primorac, pa je sporočila, da se je njen inštitut odpovedal denarju iz sporno izpeljanega razpisa. Dobrim 600 tisočakom pa se je odpovedala tudi organizacija CER. Mnogi so bili do dodelitve javnega denarja tej organizaciji kritični, saj so nevladno organizacijo ustanovili Petrol, Slovenijales in Knauf Insulation, podjetja, ki letno obračajo na stotine milijonov.

Sorodna novica Inšpektorat: Milović svetoval državi, zato ni kršil ureditve zasebnega varovanja

Nov posel Miloša Milovića

Tarča razkriva posel Miloša Milovića, sicer nekdanjega neformalnega svetovalca za varnost premierju Robertu Golobu. S svetovalno pogodbo, ki jo je Tarča pridobila po letu dni čakanja, si je zagotovil več kot 300 tisoč evrov za posredovanje med občino in vlado, poroča novinar Klemen Košak.

Sorodna novica Miloš Njegoslav Milović z GEN-I-jem, ko ga je vodil Robert Golob, sklenil sedem pogodb oz. aneksov

Miloš Njegoslav Milović je nekdanji policijski specialec, ki je bil v prvem desetletju samostojnosti varnostnik številnih članov vlade, tudi premierja Janeza Drnovška. Takrat naj bi spoznal aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba. Milović in Golob sta nato sodelovala v Gen-I. To je bila ena od energetskih družb, ki so Miloviću plačevale za pravne in varnostne nasvete. Po tem, ko je Golob prevzel vodenje vlade, je po Milovićevem nasvetu prenesel policiste, ki ga varujejo, na generalni sekretariat vlade. Milović pa ni brezplačno svetoval samo premierju, ampak tudi več ministrom Svobode. Po volitvah je Milović obiskal Danijela Bešiča Loredana, Klemna Boštjančiča, Sanjo Ajanović Hovnik, Bojana Kumra, Mateja Arčona in Uroša Brežana.

Srečanja z Brežanom, zdaj že nekdanjim ministrom za okolje, izstopajo. Junija lani, na začetku mandata, je Milović na lastno pobudo prišel na ministrstvo. Na kratkem obisku je ministra ter generalno sekretarko Tanjo Bolte opozoril na varnostna tveganja. Naslednji mesec se je spet oglasil znova, a v drugi vlogi. Skupaj s takratnim županom Komende Stanislavom Poglajenom, podžupanom Igorjem Štebetom in direktorico občinske uprave je prišel na sestanek o odlagališču Suhadole.

Sorodna novica Bobnar: Golob je zahteval nedopustna ravnanja. Lindav: Pričakujem tudi zaslišanje Milovića.

"Oni so očitno ocenili, da je Milović lahko nekdo, ki jim bo pomagal rešiti predvsem spore s stranskimi udeleženci v tem primeru in končna rešitev, ki je padla, je pokazala, da je bilo tako," je povedal nekdanji minister Brežan. Ko je bil Milović pri Brežanu junija, so tudi govorili o tem odlagališču? "Če se prav spomnim, ne," je odgovoril Brežan.

Kakšno je bilo torej sodelovanje med Milovićem in občino Komenda? Skoraj leto dni truda in večkratno posredovanje informacijske pooblaščenke je bilo potrebno, da se je občina nehala upirati in nam je poslala to pogodbo.

Po pogodbi je moral Milović občini pomagati pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za zaprtje odlagališča nenevarnih odpadkov v Suhadolah. Pri tem se je moral osebno angažirati pri ministrstvu za okolje ter inšpektoratu za okolje, da bi predstavil argumente in stališča občine.

Za kaj torej gre pri odlagališču Suhadole in njegovem zapiranju?

Po zahtevi Evropske komisije bi moralo biti odlagališče Suhadole zaprto že leta 2009. Na odlagališču naj bi bilo nekaj več kot 100.000 ton odpadkov. Dve tretjini na zasebnih zemljiščih in tretjina na občinskih. Zapiranje se je vleklo dolgo predvsem zato, ker občina vse do leta 2016 ni priznala, da je upravljavec odlagališča. Po tem je občina dvakrat vložila predlog za okoljevarstveno dovoljenje, a nobeno ni postalo pravnomočno.

Rešitvi, ki jo je v preteklosti predlagala občina, so namreč nasprotovali zasebni lastniki parcel. Razumljivo, saj je občina predlagala, da bi se odpadki zakopali tam, kjer so bili, torej tudi na zasebnih zemljiščih.

Ker občina prej ni bila sposobna rešiti problema, jo je inšpektorat za okolje leta 2020 obvestil, da bo to storil sam, in sicer tako, da bo za odstranitev najela zunanjega izvajalca. To pa naj bi stalo 10,5 milijona evrov. Denar pa bi inšpektorat vzel občini Komenda. Znesek, ki ga je izračunal inšpektorat, je bil za občino prevelik. Finančna uprava ji je zato julija leta 2021 blokirala račun.

Milović je sicer začel z občino sodelovati maja 2021. Sprva prek naročilnic, prek katerih pa nikoli ni dobil plačila. Svetovalno pogodbo sta Milović in takratni župan Stanislav Poglajen podpisala 4. januarja lani, torej še v času vlade Janeza Janše. A to je bil tudi čas, ko so ankete že kazale, da bi Robert Golob lahko zmagal na volitvah.

Z Milovićevo pomočjo se je občina letos rešila iz zagate. Avgusta 2022 je vložila vlogo za drugačen način zapiranja odlagališča, ki do takrat uradno ni bil na mizi. Država je oktobra lani predlog potrdila. Odpadki so se prestavili iz zasebnih na občinska zemljišča in tam prekrili z neprepustno folijo in zemljo. S tem so izpolnjeni pogoji, da občina Miloviću plača za njegovo pomoč. V pogodbi je namreč določeno, da mu plačilo pripada, če država občini izda okoljevarstveno dovoljenje, odlagališče pa se zapre.

In koliko bo to stalo? Pogodba določa, da Milović dobi tri odstotke od zneska, ki ga bo občini pomagal prihraniti. Osnova za izračun prihranka je 10,5 milijona evrov, ki jih je želela občini vzeti država. Od tega se odštejejo vsi stroški občine oziroma zneski, ki jih je oziroma jih bo imela občina s sanacijo odlagališča.

Sorodna novica Sodišče EU-ja izdalo sodbo Sloveniji zaradi nesaniranih nevarnih odlagališč odpadkov

Kakšen je torej točen znesek? Stroški občine z drugimi svetovalnimi storitvami, gradbenimi deli in monitoringom vpliva odlagališča na podzemne vode znašajo 1.309.931 evrov, je povedal sedanji župan na seji občinskega sveta 23. novembra letos. Razlika oziroma prihranek torej znaša 9.190.000 evrov, trije odstotki od tega pa so 275.702 evrov. Skupaj z davkom na dodano vrednost naj bi občina po pogodbi z VPS Svetovanje plačala približno 335.000 evrov.

Plačila Milović še ni dobil. Pred kratkim je občini poslal poročilo o svojem delu in zdajšnji župan Jurij Kern napoveduje, da bodo zdaj poročilo preučili in sprožili notranjo revizijo.

Z Milovićem se ta teden ekipa Tarče ni uspela dogovoriti za nastop pred kamero, saj je na smučanju v tujini. Po elektronski pošti pa je pojasnil, da je imel sprva z občino sklenjeno naročilnico, na podlagi katere ni dobil plačila. "Ob podpisu pogodbe bi bil znesek plačila, ob vseh tedaj znanih dejstvih, nižji od izdane naročilnice. Kot vam je znano, je v pogodbi plačilo vezano na obligacijo uspeha," je poudaril.

In kako pojasnjuje svojo vlogo? "Najti je bilo treba zakonito, strokovno, uspešno in najcenejšo rešitev, ki je zadovoljevala Evropsko komisijo, ministrstvo, inšpektorat, lastnike zemljišč in občino. To mi – nam je tudi uspelo! Občina Komenda je zaprla še zadnje odlagališče internih odpadkov Suhadole v državi za okoli 1,3 milijona evrov. Država se je izognila visoki kazni Evropske komisije v znesku 20 milijonov evrov in ostala kredibilna partnerica," je odgovoril.

KPK: Pogodba nenavadna

Pogodbo med občino Komenda in podjetjem VPS je ekipa Tarče pokazala strokovnjakinji za javno naročanje. Želela je ostati anonimna, je pa v pogodbi našla več spornih določb, zato nam je priporočila, naj se obrnemo na komisijo za preprečevanje korupcije. Tam nam je namestnik predsednika David Lapornik pojasnil, da je pogodba nenavadna. "To, kar odstopa od vseh ostalih pogodb, s katerimi smo bili pri svojem delu seznanjeni, je to, da je nagrada za uspešnost določena v odstotkih od uspešnosti," je dejal. Dodal je, da se poraja dvom, ali je bilo ustrezno, da se niso uporabile določbe zakona o javnem naročanju.

Pojasnila odgovornih na občini je novinar Klemen Košak iskal zaman. Takratni župan Stanislav Poglajen, ki je v imenu občine podpisal pogodbo, se že več kot leto dni izmika prošnjam za odgovore. Sodelovanja z Milovićem ne želi komentirati niti takratna direktorica občinske uprave Majda Ravnikar. Sedanji župan Jurij Kern, ki je na lanskih volitvah premagal prav Majdo Ravnikar, pa pravi, da ne ve praktično nič. "Kar se tiče pravnih zadev ali pa kako je bila pogodba sklenjena, nisem bil tisti, ki je pogodbo sklepal, jaz sem pogodbo prevzel in sem po tej pogodbi delo tudi nadaljeval," je dejal Kern.

Je ministrstvo spremenilo stališče? Pravi, da ne.

Postavlja pa se tudi vprašanje, ali je rešitev za zaprtje odlagališče Suhadole dobra. Franci Kodela, pravni zastopnik zasebnih lastnikov tamkajšnjih parcel, trdi, da država v preteklosti na takšno rešitev ni hotela pristati. "V resnici je država nasprotovala tej rešitvi. Mi smo v resnici ves čas naslavljali na državo in na vse akterje apele in prošnje, naj se tukaj uporabi glas razuma," je dejal.

Sorodna novica Miloš Milović obsojen na leto in pol zapora

Milovića je spoznal na pogovorih s predstavniki občine. "Zastopal je, bi rekel, na koncu tudi zdravo pamet. Vsi smo ga jemali kot neko pozitivno stranko. Osebo, ki se je tudi dejansko trudila zagovarjati predlog, ki je bil na koncu v resnici tudi sprejet," je pojasnil.

Na ministrstvu za okolje pa zanikajo, da so v tem mandatu spremenili svoje stališče. "Rešitvi, kot je bila na koncu sprejeta, nismo nikoli nasprotovali, vendar od občine Komenda prej nikoli nismo prejeli takšne vloge," so odgovorili. Če je na odločevalce vplival minister ali kdor koli drug, potem je to nezakonito oziroma neetično vplivanje in posledično za kršitev integritete, pojasnjuje Lapornik.

Nekdanji minister Brežan trdi, da ni šlo za nič takšnega. Do rešitve je po njegovem prišlo iz drugih razlogov. "Menim, da je bil ključen razlog za to res močan pritisk na občino Komenda, davčna uprava je izdala odločbo, s katero je zadržala sredstva v znesku kar 10 milijonov evrov za zapiranje tega odlagališča. Tu se je videlo, da šale v tem primeru ni več in da mora občina narediti vse, res vse," je dejal.

Vodja civilne iniciative Mengeš ne verjame, da so odpadki nenevarni

Vsi sicer z rešitvijo niso zadovoljni. "Mi rečemo po domače temu: zunaj uj, znotraj fuj," pravi Tomaž Štebe, nekdanji mengeški župan in vodja civilne iniciative Mengeš. Štebe ne verjame uradnim podatkom, da so v suhadolskem zemljišču samo nenevarni, predvsem gradbeni odpadki: "Zakopali in prekrili so odpadke, tudi nevarne, ki so jih leta in leta tukaj odlagali oziroma jih niso odvažali. Tukaj je ogromno izcejanja, tudi zdaj. Vse to izcejanje obremenjuje podtalnico, ker to je vse skupaj vodozbirno območje, moralo bi biti pa tudi vodovarstveno območje. Ti izcedki počasi pronicajo do črpališč za domžalski, trzinski in mengeški vodovod. Ljudje se pritožujejo nad to vodo, ne vedo pa, kaj vse je v njej."