Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 25 glasov
Ocenite to novico!
| Direktor Teša Simon Tot je za STA povedal, da je treba vladne sklepe maksimalno spoštovani. Prepričan je tudi, da bi se med pogajanji z Alstomom dalo dobiti še kakšen popust. Sklenitev dolgoročne pogodbe za lignit po najvišji ceni 2,25 evra za gigadžul pa po njegovem mnenju "sploh ni problem", saj da je ta cena že zdaj zagotovljena. |
Vlada bo državnemu zboru predlagala, da potrdi poroštvo za Teš 6, a pod določenimi pogoji. Tako mora Teš s Premogovnikom Velenje skleniti pogodbo za lignit po najvišji možni ceni.
Zakon o poroštvu se nanaša na 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, ki je potrebno za nadaljevanje projekta gradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Vlada je sklenila, "da je pod določenimi pogoji pripravljena prevzeti dodatno tveganje z izdajo državnega poroštva", je povedal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač.
Investitor se mora - če želi dobiti vladno poroštvo - zavezati, da bo znižal stroške, med premogovnikom in TEŠ-em mora biti sklenjena pogodba o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni, projekt mora biti dokončan po terminskem načrtu, zagotovljeni morajo biti vsi pogoji za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike in izpusti CO2 morajo biti omejeni skladno z investicijskim programom.
Teš mora opraviti pogajanja z vsemi dobavitelji, da bi dosegel znižanja vrednosti iz četrtega noveliranega investicijskega programa. Te mora čim bolj približati vrednostim iz tretjega programa, pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi potrebni stroški.
"Vrednosti se ne smejo povečati niti za evro," je poudaril minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač in dodal, da je razlika med omenjenima programoma približno 100 milijonov evrov. Černač je sicer priznal, da "so stvari večinoma zaprte" in je glede na podpisane pogodbe "zelo težko doseči kakšno pomembno racionalizacijo naložbe", a kljub temu verjame, da to ni nemogoče.
KPK: Projekt zasnovan in izveden nepregledno
Protikorupcijska komisija je vladi in javnosti posredovala ugotovitve glede projekta Teš 6. Iz njih izhaja, da je bil projekt zasnovan in izveden nepregledno, ob pomanjkljivem nadzoru in da je bil obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi.
| Poročilo protikorupcijske komisije o Tešu 6 lahko preberete tukaj. |
Domnevno sumljive posle pa so pod drobnogled vzeli tudi na Dursu. Posebni davčni urad je pri pregledu poslov med letoma 2006 in 2010 ugotovil več nepravilnosti. Na ugotovitve komisije so se odzvali v skupini več kot 20 nevladnih organizacij, gibanj in neparlamentarnih strank, povezanih v koalicijo Ustavimo Teš 6, ki meni, da je treba pred odločanjem o poroštvu države za projekt nemudoma sprejeti šestmesečni moratorij za nadaljevanje gradnje, da se razjasnijo vse okoliščine.
takrat so ga plačali kar nekaj ćez ceno istega premoga od konkurenta in ta NI bil na strani njegove prve vlade ...
"Uvažati bomo morali indonezijskega kar bo seveda zelo poceni. "
Ko so pred kakšnimi 15 leti imeli idejo, da bi uvažali indonezijski premog (če me spomin ne vara, je bla Gorenjska naveza z Atelškom na čelu za to idejo), je bil indonezijski premog cenejši z dostavo vred kot pa lignit na pragu TEŠ. Ampak če gremo z indonezijskim premogom nadomestit lignit, se zapre Premogovnik, to pa je 1200 zaposlenih. V primeru TEŠ6 pa se bo zaradi vedno manjših zalog lignita in ker, če sem si prav zapomnil, je del zaloge pod naseljenim območjem, del nadomestil z indonezijskim, da bi domače zaloge vzdržale čim dlje.
res da papir vse prenese,ampak kje zavraga boš ti v sloveniji postavil tolk veternic..najprej ni pogojev,ni lokacij itd itd..pa ,še zanesljive niso..
in za info..podobna naprava se gradi v bolgariji,cena miljardosto,pa to brez čistilne naprave..eni sploh veste,da 2 že delujeta v TEŠu...
in ja,odplačevali bomo nekaj kar se bo povrnilo mv 17 letih??..dj nehajte že enkirat pravljičariti in zavajati folk..pozanimaj se raje malo,kdo vedno ob sušah,zmrzalih in to je vsako leto praktično rešuje slovenijo...
M A F I JA z mafijskim šefom na čelu vlade!
Pokvarjenci!
In TEŠ bo gotovo imel težave pri odplačevanju. Zelo, zelo verjetno. Elektrarne na lignit so težko rentabilne, ker je to dokaj neučinkovito gorivo (veliko dela in stroškov za majhen učinek).
Tako da ....
Škode za nas državljane ne bi bilo saj ni drava financirala projekt.
Veliko ceneje da se ustavi.
V 17 letih delovanja bodo stroški za obratovanje in stroški škode na naravi in ljudi za 500mio€.
Vsakem normalnemu državljanu bi moralo pozvoniti v glavi.Sej bomo vsi to plačevali.
Kdo pa je pripeljal zadevo tako daleč?Kdo se je strinjal z TEŠ6.Je bilo kakšne javne razprave?.
Postavijo te pred dejstvom in to je to...
Cenejših alternativ za TEŠ6 je veliko.Veterne energija 600MW podobna TEŠ6 se postavi za 400mio€ ostane še kar nekaj denarja za podporo kot je hidroelektrarna,sončna elektrarna in geotermalna naprava z dogrevanjem na biomaso.
To so trajnejše ,čistejše in ekonomsko bolj sprejemljive rešitve.
TEŠ6 je naprava za onesnaževanje okolja, polnjenje žepov je naprava za bolezni je iz časih ko ni nismo znali drugače.
Posojilodajalci in jemalci si bodo fino napolnili žepe,večina bo spet preplačevala grehe manjšine z zategovanjem pasu ,seveda bomo zategovali tisti ki smo proti takim projektom in apatični prebivalci..
Ha, ha in še enkrat ha!
# 23.02.2012 ob 18:38
Prijavi neprimerno vsebino Zanimivo. Toda nihče in res nihče ni nič napisal ali javno razložil okoli vsebnosti žvepla v velenjskem lignitu ?!!!??? Vsak, ki je kdaj uporabljal ta lignit lahko pove, da ga je zelo veliko.
Mi smo ga pred dvema desetletjema začeli uporabljati za centralno ogrevanje. 9 ton na sezono. Po nekaj letih smo prešli na drva. Še prej smo morali zamenjati peč, ker je žveplo oziroma pepel pregrizel 5mm Fe pločevino. Čudim se, da se uporaba tega lignita ne prepove.+ 4 glasovi
---------------
ste eni kdaj slišali za razžveplevalno napravo?..dve že obratujeta v TEŠu..ena za blok 4 in 3
in ena za blok 5,ta naprava 95% očisti žveplo??...
Sam to še manjka, da napišeš koliko trgovin in lokalov se da nardit... KDO BO PA KAJ PROIZVAJAL?! KDO.... javna uprava, policaji itd,.... zresni se. In če si letnik 79 bi to od tebe tudi pričakoval. Od kulture, športa se ne da živeti, položnice za bivalne prostore je pa potrebno tudi plačevati, pa kakšno luč prižgati, ..
lepo si to napisal hehe naslov pa tak vlada pogojno za poroštvo- če bo lignit konstantno drag kot žafran.
Kdo bo pa to plačal???
Samo eno možnost imate??Mi ..plačevali bomo drag lignit-smrad, vdihavali strupe,plačevali penale.
Vse druge napredne države bodo imeli isto elektriko na čisti način,budale bodo pa plačevali.
Če pa ne boste imeli denarja zadrago elektriko,življenje vam pa zarubijo hišo tudi če ste dolžni samo 124€.
Hišo vredno 140.000€ prodajo za 70.000€ vas pa na cesto hahaha čas je za kalašnjikof
Mi smo ga pred dvema desetletjema začeli uporabljati za centralno ogrevanje. 9 ton na sezono. Po nekaj letih smo prešli na drva. Še prej smo morali zamenjati peč, ker je žveplo oziroma pepel pregrizel 5mm Fe pločevino. Čudim se, da se uporaba tega lignita ne prepove.
Premog pač ni zelje, ki ga lahko kupiš kjer koli. Rudnik in termoelektrarna tvorita celoto.
Šteinerja - načelnika generalštaba
Me pa zanima kakšen izgovor bo tukaj? racionalizacija? ukinitev urada - generalštaba?...
projekt TEŠ 6 se je začel v Janševi vladi, bravo MMC
Zamujaš. Od le-te smo se poslovili pred skoraj dvema mesecema.
R.I.P.
To si pa lepo povedo.
ESSEN/KATTOWITZ (dpa-AFX) - Der Essener Energiekonzern RWE plant in einem Gemeinschaftsunternehmen in Polen den Bau eines 1,5 Milliarden Euro teuren Steinkohlekraftwerks. Die Anlage solle 800 Megawatt leisten und einen Wirkungsgrad von 46 Prozent erreichen, teilte RWE am Donnerstag in Essen mit. Bei den gegenwärtigen Anlagen liege der Wirkungsgrad bei 33 bis 35 Prozent.
Prevod clanka o novi termoelektrarni na Poljskem:
Nemsko energetsko podjetje RWE je ustanovilo skupno podjetje na Poljskem za izgradnjo elektrarne na premog, ki bo stala 1,5 miljarde evrov. Elektrarna bo imela moc 800 MW in bo imela izkoristek 46% , je RWE sporocil v cetrtek v Essnu. Izkoristek obstojecih sistemov leži pri 33 do 35%.
A prav razumem: tudi, če bo na svetovnem trgu premog pol cenejši, ga bomo morali kupovati pri našem premogovniku? Sem za "Kupujmo domače!", ampak pretiravati pa ni treba, ne?
Kje živiš tam kjer mi ali tam kjer sta doma Janko in Metka?
Nemci tudi gradijo nove elekrarne na premog v skupni moci prekp 9.000 MW (TES6 ima 600 MW), Nemci so res butasti, ne vedo, kaj delajo.
Tu gre tudi Borutu Pahorju vsa pohvala, ki je tudi spoznal, da mora imeti Slovenija razlicne vire za proizvodnjo elektricne energije in to: 1/3 jederske energije, 1/3 energije iz premoga (lastni vir) in 1/3 vodne energije, ter zato podpira izgradnjo TES6. Ostale vire, kot so solarna, vetrna, termalna in bio-energija, pa je potrebno razvijati in izgrajevati kolikor je mogoce. Na zalost pa Slovenija za te nima najboljsih pogojev.
bohotil kriminal v času grednje, vse do vključitev v našo
elektropovezavo, se bo to izplačalo. rs malo pozneja,pa
vendar le.
bomo odvisni od uvoza elektrike pa še velenjski lignit bo
šel za med in veliko število družin preskrbljeno vsaj še 30
let ali celo več.
Bo pa seveda nujna preglednost nad porabo sredstev.
Kdo pa je alternativa? Ultra pošteni Janković in ultra sposobni Pahor?
# 23.02.2012 ob 16:27
Prijavi neprimerno vsebino
Katastrofalna naložba, koliko bivalnih enot, športnih objektov bi dobili za ta denar...
...........
hahaha..kake imate eni..pa ja vzamemo denar nazaj grčiji,več kolk bi še zraven tam dobili,sam brez štroma in neodvisnosti od tujine..
for ever
pa še nekaj..pameten folk ima čim več stvari doma na štrom,kar se le da..zakaj že??..zato ker je preklemano poceni,pa lahk ti in še kdo okol tega pametujete do juter
za primerjavos si sam vzami ,strošek npr.. svojega mobilnega telefona,ali pa tvojga sineka ali hčerke...itd...in??...pol ti pa naj izklopijo štrom ali pa telefon??..kaj se boš kaj odločil?
Naj ti jaz malo pomagam. Direktor TEŠa je povedal da so slovenska podjetja tako požrešna in povezana, da si v štartu nabijejo cene in se prijavijo na razpis. Potem se prijavi tuje podjetje za nižjo ceno in nato odda delo slovenskim podizvajalcem.
Če se ti na razpis trije prijavijo moraš izbrati nekoga, kaj se pa potem dogaja je pa druga stvar.
Slovenija je pa tako majhna, da pri vsakem poslu lahko najdeš bratranca od naročnika :)
Toliko, kot si informiran, mi povej potem, zakaj zagovarjaš nekaj, kar bo preplačano? Zadnjič so kazali celo shmemo podjetij, ki deluje v ozadju za različne nabave, samo zaradi števila posredniških podjetij, je cena na koncu, ki jo plačamo mi seveda narasla za 100%. A ti res podpiraš take naložbe? Vprašam, ker potem mi bo čedalje bolj jasno, zakaj si politika dovoli delati take neumnosti...če jim pa lasten nardo drži štango, se je sploh za čudit?
# 23.02.2012 ob 15:19
Prijavi neprimerno vsebino
zakaj ne obnovijo stare TEŠ-e?? kokr da bi avto pri 100k vrge na odpad?? ker ni provizije za določene ljudi? banda spet bodo nekateri pobrali denar
..................
sj bi bodo,blok 5 100%
to se zdjle upam iti stavit z bilokomu tlele gor...
# 23.02.2012 ob 15:19
Prijavi neprimerno vsebino
zakaj ne obnovijo stare TEŠ-e?? kokr da bi avto pri 100k vrge na odpad?? ker ni provizije za določene ljudi? banda spet bodo nekateri pobrali denar
...........
brez skrbi,jih bomo,vsaj blok 5...to se upam iti stavit z bilokermu tlele gor...
# 23.02.2012 ob 13:20
Prijavi neprimerno vsebino
Jaja veleje. Podatek iz osnovne šole ti pove, da obstajajo v grobem tri vrste premoga. Črni najkakovostnejši, rjavi in lignit, najslabši premog. In seveda lignit imamo v naših rudnikih. Najkakovostnejši hahahaha. Uvažati bomo morali indonezijskega kar bo seveda zelo poceni. Ostalih bučk se mi sploh ne da brati.
------------
dekle,najprej si razčisti to,da blok 6 sploh ni optimiran za kurjavo indonezijskega premoga
da ti mal pomagam,indonezijskega premoga tam ne bo in ni možno kuriti,ti še razložim zakaj?
pa za zaključek si še mal preber ,razišč okoli zadostne količine premoga v šaleški dolini...
eni pa res vse pobirate od raznih turističnih vodičk,mesarjev itd...
več v tem članku
tudi gregorič je v dnevniku podal zanimivo analizo
justAndrej
Ko vidim, da si podkovan. Kdaj bo pa zmanjkalo lignita v Velenju?:) Niso že pred časom hoteli zapreti rudnika? In na kaj bomo pa potem kurili?
Če znaš računati draga sanja25,si lahko sama narediš izračun.
Bilančnih dokazanih zalog je cca. 115-120 mio ton,letna proizvodnja pa je trenutno 4 mio ton,ki se bo pa z leti malo zmanjšala.
Ker vidim,da "vse veš",si lahko kje drugje najdeš obratovalno dobo bloka 6 (ki je znana,vendar ti pri tem ne bom pomagal),vklopi svoje možgančke in si naredi osnovni izračun.
Rudnik so pa že večkrat hoteli zapreti,samo ne zaradi nezadostne količine premoga,ampak zaradi ostalih stvari (vsak je pač svoje zagovarjal).
Ti dam delno prav. Sedaj pa utemelji točko 3. Dvakrat preplačali?
1. skupina je neposredno zaineresirana za projekt, to so izvajalci, podizvajalci del, dobavitelji v projektu, vodstvo teša, vodstvo premogovnika, politična elita v velenju, so ZA, ker si obetajo finančno korist.
2. skupina je posredno zainteresirana za projekt, to so prebivalci šaleške doline, zaposleni v tešu, zaposleni v premogovniku, podjetja ki poslujejo s premgovnikom in tešem, so ZA, ker vidijo v tem večjo varnost svojih delovnih mest, možnost nadaljnage poslovnega sodelovanja.
3. skupina so ostali, ki so PROTI, ker bodo kot davkoplačevalci dvakrat preplačali projekt.
Ne morem ti dati prav. Kdo pravi da gre za zanesljivega partnerja? Ja ob poroštvu države ja. (varovalka EIB). Potem omenjaš visok donos?!? Ne! Investicija je smoterna če tudi nima visokega donosa. Ker gre za ostale prednosti, ki jih pri tem dobi Slovenija. Elektrike ne bo potrebno uvažati v tolikšni meri, nova delvna mesta in obstoj dosedanjih delovnih mest v Šaleški dolini... Torej predvidljiva cena električne energije v prihodnosti, ob vsakoletni rasti porabe.
Kdo bi to še kreditiral ne vem. Sigurno kot praviš še kdo a to je delo teša, da zaključi finančno konstrukcijo TEŠ6.
Pri tako donosnem projektu pa res ni strahu, da bi banka morala poseči po nepremičnini, a ne? In pa, EIB menda ja ni edini potencialni kreditodajalec pri garantiranem profitu... Teš se predstavlja kot "zanesljiv partner" z visokim donosom, torej se kategorizira v skupino ugodnega, varnega kreditiranja...
TEŠ že ima dve plinski turbini, in bo nekaj % mešanju z uvoženim premogom je lignita do konca življ. dobe kotla TEŠ6.
Ja, če država zavrne poroštvo bo projekt še dražji. Ampak zakaj? ker bo treba projekt cenit, določit na novo pogodbo med EIB in TEŠ in novo obrestno mero - slabšo, to bo trajalo in vsak dan stane 100.000 EUR penalov in še kredit bo manj ugoden če ne neugoden.
Nič nimam proti zastavitvi hipotek s strani teš-a za pridobitev sredstev...
Ko vidim, da si podkovan. Kdaj bo pa zmanjkalo lignita v Velenju?:) Niso že pred časom hoteli zapreti rudnika? In na kaj bomo pa potem kurili?
EIB se nebi šla slabih poslov.
Kredit za energetske objekte je nakaj druga. Tudi ta TEŠ5 se še plačijejo krediti, a jih plačuješ ti? Ja na elektro položnici.
Kar se pa tiče krede TEŠ6, lahko da ga bomo plačevali vsi a le pred postavko, da bo država lastniško strukturo spremenila HSE, HE, TE, JE.....
Povedal bi ti še kaj več a ne vem če boš zastopila. Pa probajma: Teš je pred kratkim NUJNO moral pridelovati jalovo moč, ne delovne. Ker se je v omrežju pojavil manjko jalove. A za to je pa dober TEŠ? Če ne bi morali jalovo nujno na hitro uvoziti iz tujine, po ceni za katero ti nebi vedela in bila bi zadovoljna...
Eeeee, torej: zakaj potem zahteva EIB po državnem poroštvu? A res mislite, da banke ne bi "navohale" na daleč enkratne in fantastične priložnosti za oplemenitenje svojega vložka??? Glede na prezentirano že kar masturbacijsko dobičkanosnost bi pričakoval, da z evri stojijo v vrsti... Pa res stojijo?
justAndrej :))) A ti si pravkar iz lune padel? S krediti se bo zgodilo isto kot pa z Darsovimi krediti. Sčasoma se bodo prenesli na državo, torej tudi na tebe. Uživaj v svoji ignoranci še naprej.
Pa enkrat si zapomnite cena TEŠ6 ni zrastla za faktor 2! Cena bloka naročenega pri ALSTOMU je res rastla iz 600mio na 800mio. Cena do 1,3miljarde pa predstavljajo spremljajoči objekti, priprava terena, dokumentacija, študije....
Za oceno, ki bi predstavljala realno sliko »tehnoloških in okoljskih tveganj« pri odkopavanju, bi lahko avtor pridobil vse aktualne (najnovejše) podatke neposredno od Premogovnika Velenje, vendar tega (namenoma?) ni storil. Za podajo takšne ocene bi moral avtor pregledati in analizirati obsežno dokumentacijo (koncepti, projekti, študije, plani), ki je izdelana po pravilih rudarske stroke in skladno z zakonodajo s področja rudarstva. Večji del podatkov, s katerimi avtor operira, segajo več desetletij nazaj. Od takrat naprej je bil razvoj rudarstva zelo intenziven tako s tehnološkega, varnostnega in okoljskega vidika.
Obstoj mreže geoloških prelomnic v PV
Avtor zapisa kot prvo tveganje omenja »obstoj mreže geoloških prelomnic« in nato zapiše, da »povzročajo nenadne izbruhe metana in ogljikovega dioksida in zdrobljenega premoga, lahko pa ob večjem potresu povzročijo tudi vdor vode iz višje ležečih vodonosnih plasti ali porušitev varovalnih stebrov in jamskih objektov vključno s prekinitvijo cevovodov za črpanje vode«.
»Mreža geoloških prelomnic« je nekoliko avtorsko prikrojen izraz, ki naj bi prestrašil bralca zapisa, vendar gre za znana dejstva o tektonskem poreklu nastanka Šaleške doline, kar je bilo v preteklih letih podrobno preučeno v okviru raziskovalnih nalog. Nenadni izbruhi plina in zdrobljenega premoga so med intenzivno preučenimi nevarnimi pojavi v Premogovniku Velenje in rezultati raziskav so podali tudi načine, kako se jim v kar največji možni meri izogniti.
Dogodki ob večjih potresih so za tovrsten zapis povsem primeren »strašilni« argument, vendar je potrebno vedeti, da so »višje ležeče vodonosne plasti« močno tlačno razbremenjene (odvodnjevane), da so varnostni stebri (karkoli že avtor s tem misli) primerno preračunani, prav tako podporje jamskih objektov, prekinjene cevovode (če bi se to sploh lahko zgodilo) pa je mogoče enostavno popraviti, vmes pa prekiniti črpanje vode oziroma zapreti vodne vire, saj so vsi pod kontrolo.
V zapisu sledi povzetek o prelomih v Šaleški dolini, kjer je sklicevanje na sliko povsem neposrečeno, saj na sliki ob opisu »Šoštanj fault« ne vidimo, da bi prav šoštanjski prelom sekal premog – kar pa je v zapisu izrecno navedeno. Premog so v nedavni preteklosti še sekali šoštanjskemu prelomu vzporedni prelomi, ki so nastali v njegovi vplivni coni, danes pa je to že stvar preteklosti, saj je to območje že več let (10–30 let) odkopano.
Hidrogeološki pogoji v ležišču
Pri opisu hidroloških pogojev avtor operira s podatki in parametri, ki so navedeni v različnih članki, diplomskih nalogah … Ti podatki oziroma parametri niso postavljeni v pravo časovno obdobje oziroma ni pojasnjen njihov pravi pomen.
Stalni dotoki vode v jamo iz procesa odvodnjevanja so bili 1 m3 vode na tono premoga v času najbolj intenzivnega odvodnjevanja v 90. letih, ko se je območje, kjer je v krovninskih peščenih plasteh prisotna voda pod visokimi tlaki vode, tudi do 35 barov. Dotoki vode v jamo iz procesa odvodnjevanja so se do danes skoraj prepolovili (sedaj znašajo cca 0,6 m3/tono premoga).
Podatek avtorja o tlaku vode 35 barov v prvih peskih je vzet iz obdobja pred pričetkom intenzivnega odvodnjevalnega procesa, to je nekaj desetletij nazaj. Z intenzivnim procesom odvodnjevanja so tlaki vode nad odkopnimi polji padli na vrednosti 2-4 bare.
Dotoki vode v jamo niso posledica »vdiranja vode preko krovninskih plasti laporja, peska in preko geološke podlage pod premogom«, kot zavaja Gregorič, pač pa je to voda iz kontroliranega procesa odvodnjevanja preko odvodnjevalnih vrtin (vtisnih filtrov, visečih filtrov). Voda iz teh odvodnjevalnih objektov se po cevovodih odvaja v glavno jamsko črpališče, od koder se prečrpava na površino.
Avtorjeva navedba podatka, da »so morali v rudniku nivo podtalnice znižati za 300 m«, se verjetno nanaša za znižanje nivoja vode v triadni podlagi na območju jame Škale. Analize hidroloških parametrov po vdoru vode iz triadne podlage v letu 1976 so takrat pokazale, da je možno nivo vode v triadni podlagi na območju jame Škale znižati pod spodnjo koto premoškega sloja in s tem odkopati še cca 20 mio ton premoga. Zaradi tega se je v osemdesetih letih (ko so bile največje zahteve po proizvodnji premoga) pričelo intenzivno odvodnjevanje triadne podlage na območju jame Škale. Ravno zaradi učinkovitega odvodnjevanja triadne podlage po letu 1976 ni prišlo več do vdora vode.
Z razvojem jame se težišče odvodnjevanja peskov nad premogom (na območju, kjer so prisotni) prenaša s sistema kombinacije visečih filtrov in vtisnih filtrov na sistem vtisnih filtrov. Prehod na tak sistem ne bo povečal tveganja, kot trdi avtor. Učinkovitost takega sistema je bila v preteklosti najprej preverjena s simulacijami z računalniškim modelom, prav tako pa že z uvedbo takega sistema v praksi.
Avtorjeva namigovanja, »da je vode v zgoraj ležečih jezerih in hidrostatičnega tlaka na pretek«, se najbrž nanašajo na možnost vdora vode iz površinskih akumulacij v jamske prostore. Študija kriterijev varnega odkopavanja pod vodonosnimi plastmi (študija je sestavni del Velenjske odkopne metode) je tako s teoretičnega vidika kot z in–situ izvedenimi poskusi ovrgla možnost vdora (ali zatekanja vode) iz površinskih akumulacij v jamske prostore.
Visoka vsebnost metana v premogovniku
Lignit tako kot ostali premogi vsebuje premogovna plina ogljikov dioksid ter metan v različnih razmerjih. S kontinuiranim spremljanjem plinskega stanja na odkopih v jamah Premogovnika Velenje pridobivamo rezultate o vsebnosti premogovnega plina v premogu, ki ga odkopavamo.
Za določanje vsebnosti premogovnega plina v odkopanem lignitu rezultate obdelamo z upoštevanjem nakopane količine premoga. Rezultati za odkope v obdobju 2008–2011 so prikazani v tabeli.
Tabela: Povprečne vrednosti vsebnosti premogovnega plina (ogljikov dioksid – CO2, metan CH4) v m3/ton. Navedene vrednosti so izračunana povprečja za celotno obratovalno dobo odkopa.
Odkop Povprečna vsebnost CO2 (m3/ton) Povprečna vsebnost CH4 (m3/ton)
G2/B 3,08 1,45
G2/C 2,44 1,27
K. -50 A 6,29 2,02
K. -50 B 4,51 1,11
K. -120 B 4,5 0,6
Vrednosti, s katerimi avtor razpolaga, so pridobljene z laboratorijskimi sorpcijskimi eksperimenti. Pri adsorpcijskih eksperimentih so vzorci premoga izpostavljeni visokim tlakom ogljikovega dioksida z dodatnim nadtlakom dušika. Eksperimenti v obratni smeri so desorpcijski testi, kjer se spremlja izhajanje plina iz vzorca premoga v daljšem časovnem obdobju. Z eksperimenti v kontroliranih laboratorijskih pogojih tako dosežemo teoretične največje vsebnosti premogovnega plina v vzorcih pod posebnimi pogoji. Takšnih pogojev v naravi pri odkopavanju ni možno doseči, zato je tudi izhajanje plinov v naravi manj intenzivno kot pri laboratorijskih poskusih.
Pri izdelavi jamskih objektov skozi prelomnico se izvajajo posebni varnostni ukrepi (varnostno vrtanje, sprememba tehnologije izdelave jamskega objekta …), ki so opredeljeni v rudarskem projektu, ki ima dovoljenje za izvajanje del, izdano s strani ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Z upoštevanjem varnostnih ukrepov, ki so opredeljeni v rudarskem projektu, v Premogovniku Velenje že več kot 20 let nismo imeli tovrstnih dogodkov.
Razlog, da strokovnjaki Poyry niso smeli fotografirati v jami z lastnimi fotoaparati, je v tem, da to prepovedujejo posebni varnostni ukrepi, izdelani na podlagi rudarskih predpisov, ki veljajo za vse metanske jame po svetu. Če bi bila pravočasno izražena želja strokovnjakov po fotografiranju, bi se fotografiranje lahko izvedlo kjerkoli v jami, seveda z našo opremo pod posebnimi varnostnimi ukrepi.
Ne vemo pa, kaj naj si mislimo ob avtorjevem navajanju, da je prepovedana uporaba plovil na motorni pogon na šaleških jezerih – če gospod morda ni seznanjen, veljajo za vodne površine posebna pravila, ki jih določa pristojno ministrstvo. Uporabo motornih čolnov prepovedujejo tudi na Bledu in v Bohinju. Podobno velja še marsikje tudi za kurjenje ognjev na prostem, nima pa to nobene povezave z metanom, kot s fotografijo zavajajoče prikaže avtor.
Samovžig lignita, ki povzroča požare
V Premogovniku Velenje še nismo zabeležili samovžiga premogovega prahu, kot navaja avtor, pač pa lahko prihaja do ogrevov premoga, ki pa se zaradi stalnega izvajanja preventivnih ukrepov ne razvijejo v jamske požare.
Avtor navaja, da je v Premogovniku Velenje na stotine kilometrov rudniških »rovov«. V Premogovniku Velenje je odprtih jamskih prostorov v zadnjem obdobju povprečno 50 kilometrov. Izdelovanje izolacijskih plaščev (obloga iz malte na osnovi EF-pepela) za premogovnik ni »velik izziv«, saj je izdelava tovrstnih oblog jamskih objektov sestavni del tehnologije podgrajevanja jamski objektov že več kot 25 let.
Sanacija degradiranih področij in posedanje
Strokovne službe Premogovnika Velenje redno spremljajo vse premike terena, degradirana področja pa sproti saniramo z začasnimi rekultivacijami. Vse naše aktivnosti z rednimi pregledi nadzirajo inšpektorji različnih strok, med katerimi so rudarski, okoljevarstveni in gradbeni inšpektorji, naše podjetje pa je že leta 2000 pridobilo tudi okoljski standard 14001.
Prognoze vplivov rudarskih del so sestavni del vsakega rudarskega projekta in zatorej temu segmentu posvečamo maksimalno strokovnost. Na Premogovniku Velenje se uporablja računalniško podprt model za napovedovanje premikov površine kot posledice pridobivanja premoga. Osnova kompleksnega modela so statistične analize merjenih pogrezkov in premikov ter geomehanski konsolidacijski model. Analize in napovedi premikov površine nad rudarskimi deli po opisanem modelu so se pokazale kot zanesljive ter sovpadajo s kasnejšimi verifikacijami na podlagi merjenih podatkov, tako pri napovedovanju v območju maksimalnih ugrezkov, kakor tudi v robnem območju ugreznine. Seveda pa model vseskozi umerjamo z novimi meritvami in ugotovitvami. Na podlagi rezultatov meritev opazovalnih mrež lahko trdimo, da so razlike med prognoziranimi in dejanskimi merjenimi premiki minimalne in zato se nikakor ne moremo strinjati s trditvijo avtorja, da »modeliranje posedkov, ki ga izvaja Premogovnik Velenje, upošteva bolj ali manj idealno homogeno hribino nad plastmi premoga.«
Že nekaj desetletij opazujemo opazovalne mreže na območju odkopavanja in širše. Opazovalna mreža Pesje se razteza na območju naselja Pesje, vse do južne obale Velenjskega jezera. Območje južne obale Velenjskega jezera je bilo do leta 2004 podvrženo nekoliko večjim pomikom zaradi aktivnega odkopavanja plošče Z, ki se je zaključilo v letu 2004. Trditev, da so znašali pomiki cca. 7 cm na letni ravni je napačna in zavajajoča, saj ta podatek ustreza pomikom v dobi treh let (2001–2003). Prav tako se je potrebno zavedati, da pri premikih terena kot posledice odkopavanja ne gre za linearni proces in ga ne gre tolmačiti nestrokovno ter na linearen način računati velikosti pomikov čez nekaj let. Tako pomiki terena območja južne obale Velenjskega jezera v letu 2011 znašajo pod 10 mm na letni ravni, v naselju Pesje pa so posedki nezaznavni, kar pomeni, da je natančnost merjenj manjša od velikosti premikov. Ob tem dodajmo, da je območje južnega dela Velenjskega jezera do vključno Klasirnice, ki je infrastrukturni objekt Premogovnika Velenje, znotraj vplivnega območja rudarjenja, na katerem ni bivanjskih in drugih pomembnih objektov.
Na območju nasipa med Velenjskim in Škalskim jezerom je povprečni horizontalni premik vseh opazovanih točk v letu 2011 pod 2 mm, vertikalni premik pa okoli 3 mm. Odkopavanje na tem območju se je zaključilo v letu 2005, naše prognoze pa so podale umiritev terena v naslednjih desetih letih (torej do leta 2015).
Glede podatkov o posedanju ploščadi Gorenja ne razpolagamo s podatki. Po našem vedenju se tovrstne meritve na območju Gorenja nikoli niso izvajale, saj na terenu ali objektih nikoli ni bilo zaznati poškodb, zaradi katerih bi bilo potrebno z meritvami pričeti in jih nadalje izvajati. Pa tudi sicer je to območje izven vpliva rudarjenja in ni pričakovati nikakršnih pomikov oz. deformacij zaradi rudarjenja. Rezultati meritev na območju ploščadi Termoelektrarne Šoštanj ne kažejo na posedanje platoja. Prav takšne zaključke podajajo tudi rezultati kontrolnega nivelmana visoke natančnosti, ki ga opravlja zunanje geodetsko podjetje. Del trditve, ki se nanaša na pomike ceste in državne železnice, pa je sploh absurden, saj bi to pomenilo, da vlak že nekaj let ne bi vozil v Velenje – že minimalni pomiki železniških tirov pomenijo nezmožnost železniškega transporta.
Šaleška dolina danes obiskovalcem ne kaže podobe rudarske pokrajine, ampak v veliki meri postaja turistično in rekreativno privlačna in zanimiva lokacija. Na nekoč degradiranih površinah smo uredili skoraj 20 kilometrov sprehajalno-kolesarskih poti okrog Šaleških jezer, postavili 100 novih klopi, uredili trim stezo, pozimi tudi progo za tek na smučeh, pomagali smo pri postavitvi novega otroškega igrišča v Šoštanju, ureditvi športnih igrišč in še bi lahko naštevali.
Tresenje tal
Celotna Šaleška dolina leži na območju, kjer je bila tektonika v preteklosti zelo aktivna. Pri raziskavi tresenja tal na našem območju smo uporabili nemški standard, ki ima najostrejše kriterije še dovoljenih tresljajev. Iz podatkov, ki jih beležimo od leta 2005, je razvidno, da so vsi dogodki (tresljaji) celo pod mejo, ki je določena za kulturne spomenike. Iz rezultatov meritev je razvidno, da z odvodnjevanjem vodonosnih plasti, ki ležijo neposredno nad izolacijsko plastjo, uspešno znižujemo tlake vode, kar omogoča varno odkopavanje. Raziskave kažejo, da odvodnjevanje teh plasti ne vpliva na hidrološka dogajanja v višeležečih vodonosnih plasteh (kvartarnih vodonosnikih – do cca 200 m pod površino).
Spremljanje dogodkov v zvezi s tresenjem tal v naseljih Šoštanj in Pesje poteka prek dogovora med Premogovnikom Velenje in krajevnimi organi: klici na brezplačno telefonsko linijo, klici k dežurni osebi Premogovnika Velenje, klici na redne telefonske linije ter sprejem pisnih pritožb. Za spremljanje pritožb oz. dogodkov je zadolžena družba PV Invest – program Urejanje okolja in gradbeni inženiring. Dogodke o tresenju tal sprejemamo prek avtomatskega telefonskega odzivnika 080 11 58. Klic na brezplačno telefonsko linijo je mogoč 24 ur dnevno. Kazalniki kažejo konstanten upad števila pritožb – leta 2009 je bilo zabeleženih 11pritožb, leta 2010 dve, v minulem letu pa samo ena pritožba, tako da o nekem hudem vznemirjanju prebivalcev ne moremo govoriti. Vsi ti dogodki so ažurno prikazani in pojasnjeni tudi na spletni strani Premogovnika Velenje
Naj torej ponovno poudarimo, da so sunki (tresljaji) pod kontrolo in v okviru meja, ki jih tudi najstrožji standard s tega področja – DIN4150 – predpisuje za bivalne objekte. Še več – so celo v mejah, ki so določeni za spomeniško varovane objekte. Sunki te intenzitete niti pri neprestanem ponavljanju ne morejo povzročiti utrujenosti materiala stavb.
Izkopavanje pod Šoštanjem
Resno pa se sprašujemo, kaj le motivira in vodi avtorja, da zavaja in straši ljudi s tem, ko piše, da se »lahko potopi mesto Šoštanj in se koplje proti Topolšici, poruši TEŠ in Gorenje«. V Premogovniku Velenje smo namreč že večkrat javno povedali, da preko varnostnih stebrov nismo nikoli in tudi nimamo namena odkopavati.
Šoštanj je bil izločen iz pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, s čimer je dobil možnost prostorskega razvoja. Premogovnik Velenje skozi uradne dokumente, projekte, elaborate odkopavanja ter hkrati tudi z uradnim potrdilom o zalogah premoga dokazuje, da je za potrebe TEŠ 6 dovolj premoga znotraj eksploatacijskega prostora Premogovnika Velenje. T. i. področje jame Šoštanj, to je predel od Šoštanja do Topolšice, ni zajeto v tem pridobivalnem prostoru in premog s tega območja v nobenem primeru NI predviden za odkopavanje. Pri izračunu so upoštevani tudi vsi potrebni varnostni stebri, ki zagotavljajo, da vplivi rudarjenja ne sežejo do mesta Šoštanj.
Zaloge in kurilnost premoga
Premogovnik Velenje je v začetku leta 2011 obiskala mednarodna komisija za revizijo zalog, ki je nato v svojem poročilu potrdila, da je premoga v Šaleški dolini dovolj, da je ta ustrezne kakovosti in da je napovedana stroškovna cena premoga 2,25 EUR/GJ realno dosegljiva. Recenzenti so v svojem poročilu zapisali tudi, da "Premogovnik Velenje predstavlja referenčno točko pri podzemnem pridobivanju premoga Zahodne Evrope", kar je za Premogovnik izjemno velika pohvala, s katero smo pridobili tudi mednarodno potrditev našega strokovnega dela.
Odkopne zaloge premoga v Šaleški dolini na stanje 31. 12. 2011 so znašale 119 mio 671.046 ton premoga. Premogovnik Velenje poleg tega znotraj eksploatacijskega prostora razpolaga s še približno 50 milijoni ton izvenbilančnih zalog premoga, ki so že sedaj dostopne s sedanjim načinom pridobivanja premoga.
Glede na vse razpoložljive podatke je mogoče trditi, da uvoz premoga za TEŠ 6 ne bo potreben, saj je na razpolago dovolj domačega premoga. Uvožen premog bi bil tudi občutno dražji od velenjskega. Dolgoročni načrt odkopavanja premoga je v celoti usklajen s potrebami Termoelektrarne Šoštanj oz. Bloka 6. Ta bo v svoji življenjski dobi potreboval približno 92 mio ton premoga. Do leta 2020 je v Premogovniku Velenje predvidena proizvodnja premoga v višini 4 mio ton letno, po tem letu se ta količina postopno zmanjšuje in v letu 2027 znaša 3,2 mio ton, v letu 2040 pa doseže 2 mio ton (tako vse do leta 2054). Postopno zmanjševanje letnih količin premoga pa omogoča stroškovno optimalno prilagajanje Premogovnika Velenje tako z vidika vodenja odkopne fronte, delovnih procesov in števila zaposlenih.
Povprečna letna kurilna vrednost od leta 1980 nikoli ni prišla pod 9 GJ/tono, od 1990 dalje pa nikoli ni bila manjša od 9,5 GJ/tono, pa čeprav smo kopali premog od spodnje meje 7,5 GJ/tono, sedaj je spodnja meja postavljena precej višje na 8,4 GJ/tono. Od leta 2000 dalje pa je povprečna letna kurilna vrednost vedno nad 10 GJ/tono. Povprečna kurilna vrednost v letu 2011 je znašala 11,067 GJ/tono.
Cena premoga
V Premogovniku Velenje se že kar nekaj časa intenzivno pripravljamo na zagotavljanje pogojev za ceno premoga, ki bo omogočalo konkurenčno proizvodnjo električne energije v Bloku 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Že v Razvojnem načrtu Premogovnika Velenje za obdobje 2009-2018, ki je bil potrjen na Nadzornem svetu Premogovnika Velenje in predstavljen na Strateški konferenci Holdinga Slovenske elektrarne, smo predvideli postopno zniževanje cene s sedanjega nivoja na 2,25 EUR/GJ v letu 2015. V tem času bodo izpeljani tudi vsi ključni razvojni projekti, ki jih je s predvidenim gibanjem cene Premogovnik Velenje sposoben izpeljati sam. V smeri nadaljnje stroškovnega optimiziranja se trenutno odvija več projektov, predvsem pa so pomembni trije:
Povečevanje širin delujočih odkopov, kjer smo v zadnjih dveh letih prešli s 140- na več kot 200-metrske odkope. V septembru 2008 smo uspešno izvedli preizkus obratovanja 210-metrskega odkopa, že v tem letu pa bo pričel obratovati do sedaj najdaljši odkop, širine 220 metrov.
Nadaljnji pomemben razvojni program je modernizacija dela na pripravskih deloviščih, kjer izdelujemo jamske proge in vse potrebne objekte za proizvodnjo premoga. Cilj tega razvojnega programa je humanizacija delovnih procesov, zagotavljanje varstva pri delu ter povečanje napredkov, kar seveda prinaša ugodne ekonomske rezultate.
Tretji pomemben korak je optimiziranje sistema za transport premoga od jamskih delovišč na površino. V letih, ko je Premogovnik Velenje letno proizvajal več kot 5 milijonov ton premoga letno, je bilo odprtih več kot 90 kilometrov jamskih prog, zaradi zapiranja nekaterih delov pa se je obseg jamskih prostorov zmanjšal na sedanjih 50 km. Vse te prostore je potrebno dnevno prezračevati, nadzirati in vzdrževati.
Zaradi prehoda s horizontalnega na vertikalni način transporta se bodo bistveno skrajšale transportne poti. Pričakujemo, da se bo zaradi tega obseg jamskih prostorov ponovno bistveno zmanjšal, kar prispeva k nadaljnjemu stroškovnemu optimiziranju.
Ob tem bi radi opozorili pa na dejstvo, da je – po nam znanim podatkih – cena premoga iz Premogovnika Velenje v Sloveniji daleč najbolj konkurenčna. Primerjava v EUR/GJ pokaže, da so vsi ostali premogi, ki jih je možno uvoziti v Slovenijo, precej nad našo prodajno ceno. Kot zanimivost še lahko omenimo, da je trenutna cena uvoženega premoga v EU pristanišča 3,3 EUR/GJ. V tej ceni seveda niso všteti stroški transporta premoga z ladje do lokacije elektrarne.
Poleg osnovne dejavnosti proizvodnje premoga se v Premogovniku Velenje intenzivno ukvarjamo tudi z ustvarjanjem prihodkov z naslova t. i. zunanje realizacije, kjer ustvarjamo prihodke na trgih izven premoga. Število zaposlenih na procesu proizvodnje premoga se bo še naprej zmanjševalo, tako da bo struktura stroškov tudi v prihodnje ostala podobna. V Premogovniku Velenje smo prepričani, da je izhodiščna cena 2,25 EUR/GJ povsem uresničljiva. V letu 2012 je ta pogodbeno določena cena za premog 2,57 EUR/GJ.
Glede vključitve stroškov zapiranja Premogovnika Velenje pa moramo opozoriti na to, da bo, ne glede na obstoj bloka 6, Premogovnik Velenje nekoč potrebno zapreti. Vsi ostali premogovniki, to pa je tudi ena redkih navedb, v kateri se lahko z avtorjem strinjamo, se zapirajo s sredstvi državnega proračuna. Premogovnik Velenje pa že sedaj oblikuje dolgoročne rezervacije za zapiralna dela po odkopavanju, hkrati pa postopoma likvidira vse tiste jamske prostore, ki jih za delovanje ne potrebuje. Spomnimo naj, da je v 80. letih velenjski premogovnik imel skoraj 90 km odprtih jamskih prostorov, danes je teh le še 50 km.
Premogovnik Velenje je vso obdobje svojega obstoja svoje delovanje načrtoval skozi vse faze procesa. Ne nazadnje to zahteva rudarska zakonodaja, katere izvajanje se dosledno spremlja skozi nadzore rudarske inšpekcije, ki se na vseh procesih izvaja redno.
Zakon o rudarstvu in vsi njegovi podzakonski akti narekujejo, da se že v fazi projektiranja predvidijo vsi vplivi, ki sledijo iz načrtovanega odkopa, vključno s sanacijo in monitoringom površine. Ukrepi so ovrednoteni in se sprotno izvajajo. Financirajo se iz tekoče lastne cene, načrtovanje pa je skozi ves obstoj premogovnika izvedeno na način, da strošek sanacije površine skozi vso obdobje pada, kar je evidentno.
Tako so izvedeni praktično vsi potrebni odkupi objektov in zemljišč, sanirane so vse površine nad zaključenimi odkopnimi polji. Na teh površinah nastajajo nove površine z novimi vsebinami, z lokalnima skupnostma praktično ni nerešenih vprašanj. Nove tehnologije odkopavanja ne omogočajo le nižanje stroškov na odkopu, temveč s koncentracijo odkopnih polj na največ dve lokaciji omogočajo tudi lažje in predvsem cenejše obvladovanje prostora na površini.
Ne nazadnje o načinu in doslednosti pri obvladovanju vplivov na okolje pričajo tudi priznanja, ki jih je Premogovnik Velenje prejel v zvezi z urejenostjo prostora.
Uničena podtalnica Šaleške doline
Mesti Šoštanj in Velenje se že od nekdaj oskrbujeta z zelo kvalitetno pitno vodo iz izvirov iz okoliškega hribovja (triadni vodonosnik), saj so krovninski vodonosniki premalo izdatni za širšo vodooskrbo.
Meteorne vode iz območja sanacije ugreznin (po avtorjevo »kopni pas med Velenjskim in Družmirskim jezerom«) ne pride v stik s to podtalnico v peščenih slojih, iz katerih bi lahko po avtorjevem mnenju črpali pitno vodo. Analize vode iz teh plasti so že v preteklosti pokazale, da ta voda zaradi mineralizacije in vsebnosti škodljivih komponent ne ustreza kriterijem za pitno vodo, za kar pa ni vzrok odkopavanje premoga.
Pridobljena sredstva iz EU skladov, o katerih piše avtor, so bila namenjena za obnovo obstoječega vodovodnega sistema v Šaleški dolini.
V Premogovniku Velenje črpamo vodo tudi iz triadne podlage (triadni vodonosnik) iz jame na površino. Ta voda danes ustreza kriterijem za pitno vodo in je ustrezala tem kriterijem tudi že v času odkopavanja na območju jame Škale. Za zdaj se ta voda ne uporablja za potrebe pitne vode, je pa to nedvomno močan potencialni vir pitne vode v prihodnosti.
Ko smo v roke prejeli dokument Miroslava Gregoriča pod naslovom Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ 6, ki nepravilno prikazuje stanje vplivov Premogovnika Velenje na okolje, smo obvestili Inšpektorat Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo. Predstavnika inšpektorata Anton Planinc in Suzana Macolić sta 21. 2. 2012 izvedla izredni inšpekcijski nadzor nad izvajanjem vseh monitoringov, ki jih o vplivih na okolje dolžan izvajati Premogovnik Velenje.
Za potrebe izvajanje monitoringov ima Premogovnik izdelan poseben rudarski projekt iz leta 2005 z naslovom Izvajanje monitoringa o vplivih rudarskih del Premogovnika Velenje na okolje. V skladu z rudarsko zakonodajo v Premogovniku Velenje izvajamo vse potrebne meritve in monitoringe (Monitoring vodotokov v Šaleški dolini na vplivnem področju Premogovnika Velenje, Monitoring jezer v Šaleški dolini, Monitoring jamske vode, Monitoring padavinske odpadne vode, Meritve emisij v zrak na VP Pesje in Šoštanj, Meritve hrupa na VP Pesje in Šoštanj, DIK, Meritve hrupa na področju NOP, EKO MON, Monitoring izcednih vod, prašne usedline in aerosolov iz deponije premoga, Monitoring hrupa, Monitoring seizmičnih pojavov, Monitoring tal, Monitoring kvalitete padavinskih voda, Monitoring odpadne tehnološke vode, Monitoring izcednih vod iz ugreznineskega območja, Monitoring izcednih vod iz deponije, Monitoring kvalitete vode v jamskih črpališčih, Monitoring vodotokov, ki pritekajo v jezera, Monitoring emisij iz ventilatorskih postaj, Monitoring prašnih delcev na območju premogovnika in deponiji).
Iz zapisnika inšpekcijskega nadzora je razvidno, da Premogovnik Velenje izvaja predpisane ukrepe za zmanjševanje vplivov rudarskih del na okolje in ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela ter izvaja določila Zakona o rudarstvu in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki veljajo za rudarska dela.
Predstavnika Inšpektorata nista ugotovila neskladnosti s posebnim rudarskim projektom in tudi ne z veljavnim standardom ISO 14001, ki ga ima Premogovnik Velenje za ravnanje z okoljem.
Odgovore Termoelektrarne Šoštanj, družbe ERICo in EIMV najdete v priponki na spletni povezavi http://www.rlv.si/si/za-medije/sporocila-za-medije?id=775.
Stroškov kupovanja teh kuponov da bi se izognili še višjim kaznim EU pa ni noben računal?
V ne tako daljni prihodnosti bo tole trgovanje s kuponi zelo donosen posel, če seveda EU obstane. Kuponi pa ne bojo poceni, kazni pa še manj.
--------------
aja,a zato jenkiji in avstralci ukinjajo te kupone in borzo za njih,a zato so cene kuponov padle,iz 20 na 8 dolarjev al EU?...jenkiji bi imeli svojo borzo,avstralci svoji,se niso mogli zmenit in so ukinili,po istih poteh sledi še evropa...počasi bijejo zadnje minute tem ,takoimenovanim okoljevarstvenem lobijem,ki mu je sam do dnarja..ti razni kuponi itd propadajo na polni črti,tle pa zdj berem,da to laufa??...zakaj so potem nemci ukinili subvencije na sončne celice itd??..španci zmanjašli za 80 %..itd...
zakonodaja in kazni glede izpustov CO2 so vedno strožji, TEŠ že sedaj pobere več kot pol "kuponov" ki jih ima država na voljo za izpuste CO2.
Stroškov kupovanja teh kuponov da bi se izognili še višjim kaznim EU pa ni noben računal?
V ne tako daljni prihodnosti bo tole trgovanje s kuponi zelo donosen posel, če seveda EU obstane. Kuponi pa ne bojo poceni, kazni pa še manj.
Samo en vidik poleg vseh drugih glede TEŠ.
Pa kaj misliš, da ti ekonomisti, energetiki, magistri, inženirji, strojniki, ipd. nimajo lastnih interesov? Bog ti pomagaj, tuji strokovnjaki so že dolgo nazaj v Dnevnikovem objetkivu pisali o spornosti TEŠ6, da o cenah tega projekta, ki tako odstopajo od povprečja v EU sploh ne govorimo. Gradi se na isti način kot se je pri nas gradilo avtoceste, saj je vse jasno. Mimogrede, ves ta intelektualni kader, ki si ga omenil se prav tako bori za gradnjo hidroelektrarn v Gornjem Posočju, čeprav vejo, da bojo s tem uničili daleč najbolj donosno panogo v regiji, samo to njih seveda ne zanima, ker vohajo samo dobiček. Izgovarjajo se na nova delovna mesta, zdaj se pa vprašaj, koliko delovnih mest bi odprli 2 HE, in koliko bi jih izgubili na račun propada turizma. O tem, da bi v tem primeru jezovi stali na geološko zelo aktivnih prelomnicah, ki sekajo dolino po dolgem in počez, te tvoji inženirji tudi slišati nočejo. Vonj dobička je preveč vabljiv.
Poglej malo še z druge strani in si ustvari sliko o energetskem managementu.
mnenje samo ti. Zakone o poroštvu (beri denarju davkoplačevalcev) pa
bodo pisale razne sive eminence kot v primeru TEŠ . Kdo že je v HSE
taka siva eminenca ? Je zgolj slučajno da je ta udeležena v transparentnem
nakupu osemkolesnikov ? Je zgolj slučajno da je dobavitelj opreme znan
kot tistiki radodarno daje provizije ?
povprašajmo razne ekologe,zelene itd in naj nam ti ekologi diktirajo in gradijo energetske objekte
saj so pa ja vsevedi in večji znalci od vseh teh ekonomistov,energetikov,ing.magistrov,te
hnikov,strojnikov itd itd za področje elektrike itd
naslednjič,ko bomo pa npr.kak energetski objekt gradili pa bomo povprašali kuharje,peke ali pa slastičrje,ali pa mogoče kr baletnike.....
Alternativa je tukaj ,samo postavit je treba,je ceneje in bolj čisto.
To lahko vprašate tudi ekologa bo v klepetalnici ali jje že...
Najbrž bo znal še kaj več povedat kot o pobiranju smeti...
Kmalu bo prireditev v Kranjski Gori "Tina ne smuča samo za denar"
Boš lahko tekmoval proti Tini za 100€-ki bodo namenjene v dobrodelne namene.
hehe.Tako da ,"Tina ni samo zase casharka.."je pa res da mora popravit image v javnosti....
Kingstone
Vse je bilo napisano ,kajnaj še napišem?
Grčijo so že oskubili,Grk o posojilih ni imel pojma..sedaj pa plačujejo kraje,korupcijo,preplačane projekte,preplačano javno upravi in podkupovanje,spornih nakupov orožja itd..posojilodajalci se mastijo,prav dol jim maha zakaj bodo države uporabili posojen denar-želijo ga nazaj z mastnim dobičkom.Teš6 1,3 miliarde torej končna cena 1,8 miliarde podoben projekt stane v Nemčiji 500mio evrov.
Toliko..miliardo boš plačal tudi ti za podplačane debele riti...
KPK poda mnenje, da je posel okoli TEŠ6 sporen v številnih točkah, sploh ne trasnparenten in poln 100% podražitev, ki bremenijo javne finance. Vlada (Janševa!) pa bo razpravljala o poroštvih, namesto zamrznila zadevo? Briga me, če je zadeva na pol poti, gre se za dodaten denar, ki bo naprej odtekal tam ,kamor je odtekal do zdaj!
Pa se zagovorniki tega projekta na glavo postavite, od SDSa do SDja, pa vsi državljani, ki to blamažo podpirate!
Ali mislimo reči bobu bob ali pa mislimo selektivno dopuščati nategovanja. Odločite se, če ne ukinimo vse organe pregona, pa je bolje, da niti ne vemo, kaj vse počnejo z našim denarjem in kam vse odteka!
Upam da ne gremo iz slabšega na slabše....
Ljudje bentijo na forumih vlada pa se odloča ne glede na vse to.
Demokracija?
Glavno da novakovič ter tina maze dobita par deset tisoč evra na teden, eni pa nimajo za gatte.