Prizadevanje za ureditev lobiranja v Sloveniji po izsledkih poročila TI Slovenia predstavlja dobro osnovo, vendar pa v celoti ne ščiti niti države niti državljanov pred vplivom nedovoljenega lobiranja. Stanje lobiranja pri nas poročilo zato ocenjuje s 55, pri čemer je najvišja mogoča ocena 100.

Slovenija je z ureditvijo lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sicer relativno napredna, saj večina evropskih držav lobiranja nima zakonsko urejenega. Vendar pa TI Slovenia v poročilu ugotavlja, da ureditev še vedno ni dovolj celovita, uresničevanje zakona pa je v praksi omejeno.

Tako denimo obstajata register in sistem poročanja o stikih, vendar je transparentnost na vseh ravneh postopkov odločanja še vedno nezadostna, tako pri pripravi kot pri sprejemanju predpisov na državni in lokalni ravni, ocenjuje poročilo.

Pomanjkljiva transparentnost financiranja v politiki
Prav tako v društvu ugotavljajo, da udeležbo javnosti pri postopkih sprejemanja odločitev ovirajo neuravnotežene ad hoc strokovne in posvetovalne skupine ter netransparentni podatki o članih teh delovnih skupin - vse to omogoča prevelik vpliv političnih elit in interesnih skupin na oblikovanje javnih politik in drugih odločitev, ki vplivajo na vsakodnevno življenje državljank in državljanov.

Zaradi prikritih povezav med političnimi strankami in zasebnim sektorjem sta po njihovi oceni pomanjkljiva tudi transparentnost in nadzor financiranja političnih strank in volilnih kampanj.

Robustni mehanizmi integritete imajo zaradi nezadostne transparentnosti toliko večji pomen. Samoregulacija je namreč trenutno po ugotovitvah iz poročila premalo razvita. Združenje lobistov je sicer sprejelo etični kodeks, medtem ko so pobude za samoregulacijo in etično lobiranje družb zasebnega sektorja in drugih stanovskih združenj ter interesnih skupin minimalne, še pojasnjujejo v Transparency Internationalu.

Težava tudi posredno lobiranje prek medijev
Pri pripravi poročila, ki so ga danes predstavili na novinarski konferenci, je sodeloval Inštitut za ustavno pravo, ki ga je ustanovilo Društvo za ustavno pravo Slovenije. Po besedah direktorja inštituta Cirila Ribičiča je glavna ugotovitev poročila, da je temeljna težava lobiranje, ki poteka v t. i. sivem območju in pogosto sega na področje korupcije.

Posebna težava je po njegovih besedah tudi posredno lobiranje, ko se poskuša zlorabljati medije za to, da se pri lobiranju iz posebnih interesov ustvarja videz, da gre za lobiranje, ki je v javnem interesu.

Več priporočil pristojnim institucijam
Poročilo izhaja iz skrb vzbujajočih ugotovitev glede stanja lobiranja v Sloveniji, vladi in pristojnim institucijam pa podaja več priporočil.

Kot prvo priporočilo izpostavljajo potrebo po spremembi zakonske ureditve, ki bi zagotovila zadovoljivo transparentnost in nadzor nad lobiranjem. V tem okviru vladi priporočajo tudi sprejem posebnega področnega zakona, ki bi urejal lobistično dejavnost.

V drugem priporočilu društvo navaja ukrepe za zagotavljanje transparentnega delovanja in financiranja političnih strank ter za uvedbo učinkovitih nadzornih mehanizmov. V tretjem pa poudarja potrebo po vzpostavitvi mehanizmov regulacije in notranjih pravil lobiranja.

V splošnem pa se Transparency International v poročilu zavzema za razvoj celostne politike o etiki in transparentnosti, programa za ozaveščanje in sistematično izobraževanje o lobiranju - tako izobraževanje naj bo vključeno tudi v resolucijo o preprečevanju korupcije in v strategijo boja proti korupciji.

Na predstavitvi poročila je bil navzoč tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec, ki se je pridružil pozivom, da je treba lobiranje zakonsko bolj urediti, medtem ko meni, da je nadzor, ki ga nad lobiranjem izvaja KPK, zakonsko dobro urejen. Zavzel se je tudi za to, da se družbo ozavešča, da lobiranje ni nezakonito početje, če je le primerno zakonsko urejeno.