Ker je samostojna vožnja z avtomobilom za vsakega posameznika pomembna vez s svetom in družbo, je razumljivo, da jo je težko končati tudi takrat, ko za to obstajajo že več kot očitni razlogi. Če je včasih socialno smrt pomenilo prenehanje aktivne delovne dobe, potem to v prihodnosti zagotovo ne bo omejeno le na službo, temveč tudi na trenutek, ko se bo moral posameznik odreči samostojni vožnji.

Tudi če na starost ne gledamo kot na čas, ki ga je mogoče preživeti dejavno, predstavlja skupina starostnikov veliko in ekonomsko privlačno množico, ki jo kot zanimivo ciljno skupino nagovarjajo tako številni trgovci kot turistične agencije in še mnogi drugi, ne nazadnje tudi avtomobilska industrija. Seveda je za vse omenjene, za državo pa sploh, ključno, da ta skupina državljanov ohrani privilegij samostojne mobilnosti – torej vožnjo z avtomobilom.

Hitro staranje prebivalstva
Da govorimo o veliki skupini voznic in voznikov, pove tudi podatek, ki predvideva, da se bo pri nas število starejših od 65 let do leta 2060 več kot podvojilo, število prebivalcev, starejših od 80 let, pa se bo povečalo za kar štirikrat. Med prebivalci Slovenije je zdaj 16,4 odstotka oseb, starih 65 let ali več. Med osebami v starosti od 55 do 65 let je pri nas zaposlenih blizu 33 odstotkov ali za 13 odstotkov manj od evropskega povprečja.

Sicer pa se Slovenija s svojo starostno sliko popolnoma ujema z evropskim trendom. Mediana starosti evropskega prebivalstva se bo od leta 2008 do leta 2060 po napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Delež oseb v starosti 65 let in več med skupnim prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 odstotka na 30 odstotkov, kar pomeni, da naj bi se število toliko starih prebivalcev od leta 2008 do leta 2060 predvidoma povečalo s 84,6 milijona na 151,5 milijona. Podobno naj bi se število ljudi, starih 80 let ali več, v obdobju od 2008 do 2060 po napovedih skoraj potrojilo, in sicer naj bi z 21,8 milijona naraslo na 61,4 milijona.

Tako govorijo številke, nas pa zanima predvsem to, kaj pravi o mobilni starosti vsakdanje življenje. V Sloveniji je mobilnost nuja, saj živimo v deželi, ki je razpršena in obdarjena z mnogimi zaselki in od urbanega okolja odmaknjenimi kraji. Avtomobil je torej nuja, ki prebivalce teh krajev povezuje z dejavnim življenjem in jih drži v potrebni "socialni" kondiciji. Prav tako ne smemo spregledati, da se je izrazito povečalo število vozil na naših cestah, da se promet nenehno spreminja, da je vedno bolj dinamičen in tudi vedno bolj nestrpen.

Nič od naštetega ne gre na roke voznicam in voznikom v zrelih letih, saj od njih zahteva izredno hitrost in zbranost. Prav tako je treba vedeti, da Slovenija do ljudi brez avtomobila ni prijazna, saj ne ponuja učinkovitega sistema javnega prevoza, ki bi se po udobju, hitrosti in siceršnji naklonjenosti (dostopnosti, na primer) lahko kosal z osebnim prevozom.

Varnost in mobilnost
Staranje prebivalstva in promet sta temi, ki imata - z javnozdravstvenega vidika - dve razsežnosti: varnost in mobilnost. Varnost starejših v cestnem prometu je v veliki meri odsev funkcionalnih omejitev in večje fizične ranljivosti starejših. Oba dejavnika prispevata k razmeroma visokemu deležu smrtnih in hudih poškodb pri starejših udeležencih v cestnem prometu. Zaradi pojava funkcionalnih omejitev in s starostjo povezanih bolezni ne smemo obravnavati vsakega starejšega voznika kot nevarnega voznika. Skupina starejših voznikov vozi prav tako varno kot skupina mlajših, izkušenih voznikov in ne predstavlja posebnega tveganja za druge uporabnike cest.

Nekateri se sami omejijo
Nekateri starejši vozniki s prilagoditvijo uspešno nadomestijo primanjkljaj, če vedo, v kakšni meri vplivajo funkcionalne spremembe na njihovo zmožnost in sposobnost za varno vožnjo. Sami prilagajajo vedenje tako, da prenehajo ali omejijo vožnjo, privzamejo različne oblike vožnje (vozijo krajše razdalje, vozijo samo podnevi, ne vozijo v času gostejšega prometa ali po hitrih cestah); in so torej sposobni za voznika motornih vozil z omejitvami.

Po upokojitvi opazno slabšanje sposobnosti
Po drugi strani pa imajo starejši vozniki veliko izkušenj. Študija ameriškega zveznega urada za prometno varnost je pokazala, da so vozniki v poznih 50. in v zgodnjih 60. letih starosti med najbolj varnimi vozniki na cesti, v poznejših letih, zlasti po upokojitvi, pa se njihove vozniške sposobnosti drastično poslabšajo. Verjetnost, da bodo vozniki, starejši od 75 let, umrli v prometni nesreči, je kar štirikrat večja od tveganja voznikov srednjih let, pri voznikih nad 85 let pa se ta možnost poveča še za 50 odstotkov.

Večja ogroženost je tudi posledica tega, da so starejši vozniki bolj krhki, ranljivi, dobljene poškodbe so zaradi obstoječega zdravstvenega stanja (na primer bolj krhke kosti) težje, zdravljenje in rehabilitacija daljša in manj uspešna kot pri mlajših osebah. Bolezni in bolezenske spremembe, uporaba različnih zdravil hkrati, torej dejavnikov, ki so pogostejši spremljevalci oseb v starejšem življenjskem obdobju, povečujejo tveganje, da starejši vozniki povzročijo prometno nezgodo.

Bolezni in slabšanje miselnih poti
Spremembe, ki zmanjšujejo funkcionalne zmožnosti in sposobnosti voznika, so lahko povezane s slabšo gibljivostjo zaradi mišično-kostnih bolezni ali s spremembami in boleznimi, katerih posledica so slabše zaznave (slabši vid in sluh), slabše spoznave, upočasnitev miselnih poti, poslabšanje spomina, počasnejše sprejemanje odločitev in njihovo izvajanje.

Posledično si vzroki za nastanek prometnih nezgod, ki jih povzročajo starejši vozniki, sledijo v zaporedju: premiki z vozilom (30 %), neupoštevanje pravil o prednosti (28 %), nepravilna stran/smer vožnje (15 %), neustrezna varnostna razdalja (10 %), nepravilno prehitevanje (3 %) (slika 3), ki je bistveno drugačno od zaporedja, ki ga srečujemo pri mladih voznikih, kjer so na prvih mestih neprilagojena hitrost (34 %), nepravilna stran in smer vožnje (33 %), neupoštevanje pravil o prednosti (14 %).