Začela je kot okrajna sodnica v Šmarju pri Jelšah. Po sodniški službi se je preselila v odvetniške vode, zaslovela pa je predvsem v kazenskem pravu. Njen najbolj odmeven primer je bil vsekakor sojenje Kristijanu Kameniku za primer Tekačevo.

Ta je bil najprej obsojen na 20 let zapora na drugem sojenju, nato pa ji je uspelo doseči oprostilno sodbo, skoraj do smrti pa je pripravljala obrambo za tretje sojenje. Pokopali jo bodo v ožjem družinskem krogu na Ponikvi.