Predsednik vlade je naklonjen preferenčnemu glasu. Foto: BoBo
Predsednik vlade je naklonjen preferenčnemu glasu. Foto: BoBo
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, ki določa območja volilnih enot in okrajev. Foto: BoBo
Kako odpraviti neustavnost volilne zakonodaje?

Šarec odločitev ustavnega sodišča vidi kot korak k temu, da se spremeni volilni sistem. "Ta, ki ga imamo, je bil sprejet leta 1992 in tedaj je bilo rečeno, da je samo za tiste volitve, potem pa je kar ostal," je dejal. Šarec je sicer dejal, da koalicijski sporazum predvideva, da bi proporcionalni sistem ostal, a potrebne so spremembe, kar je bil tudi del predvolilnega programa LMŠ-ja.

Zanj bi bil sprejemljiv tak sistem, kot ga imamo na evropskih volitvah. To pomeni, da so ukinjeni okraji in da je v vsaki volilni enoti lista kandidatov z možnostjo preferenčnega glasu. "Saj preferenčni glas je tista ključna prvina, ki omogoča potem neposredno voljo volivcev," je pojasnil.

Za sistem okrajev po njegovih navedbah vsi ugotavljamo, da ni pravičen, a za take spremembe je treba dobiti 60 glasov. "In od tega je vse odvisno," je dodal. Na vprašanje, kdaj lahko z vladne strani pričakujemo konkretne predloge za spremembe volilne zakonodaje, je odgovoril, da je bila sodba razglašena šele danes, zato to težko napove. "Bo pa seveda treba pristopiti k temu vprašanju," je pristavil.

Židan: Od vlade pričakujemo predlog
Predsednik DZ-ja Dejan Židan je dveletni rok, ki ga je ustavno sodišče naložilo za odpravo ustavnega neskladja dela volilne zakonodaje, glede na zahtevnost ocenil kot primernega. "DZ pričakuje, da vsi resorji, ki se morajo vključiti v pripravo zakonodaje, z vlado pripravijo ustrezen predlog, da ga bo lahko DZ pravočasno obravnaval," je še dejal. Obenem je poudaril oceno ustavnega sodišča, da je zakon o volitvah v DZ v skladu z ustavo, pri čemer so ustavni sodniki pri svoji odločitvi po Židanovih besedah upoštevali bistvene argumente DZ-ja. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, tako Židan, da je zakon o volitvah v skladu z ustavno zahtevo po odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom.

"Zaradi temeljne spremembe lokalne samouprave leta 1994 in upoštevajoč vse naslednje spremembe v številu in območju občin, območja volilnih okrajev niso usklajena z mejami novih občin in ne ustrezajo več zahtevi po geografski zaokroženosti oziroma po upoštevanju skupnih kulturnih in drugih značilnosti, kar terja zakon o volitvah," je v izjavi za medije pojasnila ustavnih sodnikov povzel Židan.

Vučko: Gre za kompleksno vprašanje
Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko je prav tako izpostavil, da je odločitev pričakovana, saj so med okraji velike razlike pri velikosti in ponekod neprimerna razporeditev. Meni, da je ta odločitev "med vrsticami povedala, da v okviru sorazmernega predstavništva proporcionalnega volilnega sistema obstajajo sistemi, ki dajo volivcu še večji vpliv na izvolitev. Žal je v tej državi tako, da se politika ne more zediniti za dvotretjinsko večino in tega popraviti".

Glede ugotovljenega neskladja pri volilnih okrajih pa je tudi Vučko poudaril na prevelike razlike in na neusklajene meje. Pri tem je omenil denimo naselje na Gorenjskem, ki po eni ureditvi spada v območje občine Bohinj, med volilnimi okraji pa v Radovljico, ter negodovanje volivcev iz občine Šentjernej, ki volijo predstavnika iz litijskega okraja, čeprav imajo svoje življenjske interese na drugi strani, na Dolenjskem. Po njegovem mnenju gre za kompleksno vprašanje, pri katerem je treba upoštevati tako zgodovinske kot geografske okoliščine. Kot meni, bo treba razmišljati tudi o spremembi števila volilnih enot, da se bo lahko okraje opredelilo približno enako. Opozoril je tudi na možnost, da bo delovna skupina ministrstva ali vlade pripravila zakon, "potem ga bodo pa poslanci mogoče malo scefrali".

Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, ki določa območja volilnih enot in okrajev. Presojo 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja posameznih volilnih okrajev, je zahteval državni svet (DS).

Neustavni 4. člen zakona o določitvi volilnih enot določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovilo je namreč, da se razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje, poleg tega pri volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Državni svet je izpodbijal tudi 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člen zakona o volitvah v DZ, a po mnenju ustavnih sodnikov nobeden izmed njih ni neustaven.

"Sodbo bomo ustrezno preučili in pripravili rešitve," je po seji vlade dejala pravosodna ministrica Andreja Katič in dodala, da o odločitvi ustavnega sodišča vlada še ni razpravljala.

Kako odpraviti neustavnost volilne zakonodaje?