Katarina Meden opozarja na molk pristojnih ustanov, ko zaznajo nasilje nad romskimi otroki. Foto: BoBo
Katarina Meden opozarja na molk pristojnih ustanov, ko zaznajo nasilje nad romskimi otroki. Foto: BoBo
Katjuša Popović iz društva Ključ tudi s pretresljivo izpovedjo prodane Rominje, ki je bila tudi izbrisana, želi opozoriti na nevarnost trgovine z ljudmi. Foto: BoBo

Medenova je to povedala ob predstavitvi knjige Prodano življenje, v kateri je pekel družinskega nasilja opisala takrat 22-letna Valentina. Imela je še to smolo, kot se je izrazila nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, da je živela v romski družini, ki je bila izbrisana. Valentino je oče prodal v Mariboru leta 2006 za pet tisoč evrov, ko je bila stara 18 let.

"Pred desetimi leti ni bilo nasilja v družini, nad ženskami, ni bilo izbrisanih, bili smo navidezno lepa prijazna država, ki nima problemov ali pa jih skrivamo za štirimi stenami. Če nečesa ni, se državi, notranjemu ministrstvu, policiji ni treba s tem ukvarjati. K sreči država ni samo državni aparat, ampak tudi družba, del katere so tudi nevladne organizacije, ki znajo odpreti očesa in ušesa drugim – tudi meni so jih," je na predstavitvi knjige, ki jo je izdalo Društvo Ključ, dejala Kresalova. Tudi zahvaljujoč pogumni Valentini, je Kresalova za eno izmed glavnih strategij v svojem mandatu opredelila "odpiranje oči za nasilje v družini". "Želim si, da bi Valentinina zgodba imela srečen konec," je dodala.

Nerazumevanje tožilcev
Žal pa izkušnje Katarine Meden iz društva Mozaik govorijo nasprotno: tudi če policija sproži postopke glede trgovine z ljudmi, je tožilka v primeru neke 13-letne deklice želela imeti še pet prič, ki bi to dokazale. "Razumem, da potrebujejo dokaze, ampak ali ne obstajajo številni drugi dokazi, kot so fotografije (lažne) poroke, s katerimi romski očetje pogosto prodajajo svoje hčerke. Žrtve se na ta način dodatno izpostavljajo pritisku in nasilju, ki jih že ogroža," ugotavlja Medenova. Društvo Mozaik se že dalj časa ukvarja z integracijo Romov in priseljencev v Ljubljani. V konkretnem primeru je center za socialno delo ugotovil, da je 13-letna deklica dovolj zrela za poroko, zdaj pa se iz tujine, kamor je bila prodana, vrača v Slovenijo, saj je noseča. Ena slovenska deklica je še v tujini, druge, ki so bile prodane, pa živijo v Sloveniji, navaja Medenova.

Učitelji "ne vidijo" pretepenih otrok
Zdravstveni domovi spremljajo tovrstne nosečnosti, a nikogar ne obvestijo o tem. Po drugi strani pa učitelji, tudi ko zaznajo nasilje nad otroki, o tem molčijo. "Vzgojitelji in učitelji, zamižijo na eno oko, ko vidijo pretepenega otroka. Nekoč je učiteljica rekla, da je videla deklico z zlomljeno ključnico, pa ni nič naredila, ker so ji sodelavke svetovale, naj o tem molči, ker bi lahko bila tudi sama tepena," navaja Medenova. Trgovina z ljudmi se dogaja znotraj romskih družin, v katerih je veliko družinskega nasilja, tako da se zdi, da so Rominje le del neskončne verige. Navzven vse pojasnjujejo s svojimi običaji, a v ozadju je denar, je zatrdila Medenova.

Brezpogojna ljubezen - pogoj proti trgovini z ljudmi
Na težave trgovine z ljudmi je opozoril tudi nizozemski veleposlanik v Ljubljani Jos Douma, ki je poudaril, da je Nizozemska pogosto ciljna država za tiste, ki so udeleženi v trgovini z ljudmi. "Brezpogojna ljubezen je predpogoj za boj proti trgovini z ljudmi. Trgovina pomeni, da obstajata vir in cilj. Moramo se boriti tam, kjer nastaja. Upam, da bo knjiga Prodano življenje pomagala staršem in učiteljem, da se bodo zavedali nevarnosti in pomena zaupanja," je dejal Douma.

Predsednica društva Ključ Katjuša Popović je Valentini (ime je izmišljeno) ob koncu predstavitve knjige zaželela srečen 25. rojstni dan. Za svojo bolečo izpoved je potrebovala tri leta. "Vesela bom, če zgodbe te knjige v tej državi ne bi nihče več doživel," je sklenila Popovićeva.

Saša Banjanac Lubej