Verjamem, da imamo dobro ustavno podlago, dobro ureditev, seveda pa nobena ni tako dobra, da se je ne bi dalo še izboljšati - in verjamem, da bi se s sodelovanjem lahko kaj izboljšalo tudi v Sloveniji, je ob umestitvi novega ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa o sodelovanju oz. razmerju med državo in Cerkvijo za TV Slovenija dejal predsednik republike Danilo Türk.

Pahor prepričan o suverenosti Stresa, Guliča ni bilo na umestitev
Optimistično je bil razpoložen tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je prepričan, da smo Slovenci s Stresom dobili izredno moralno in suvereno osebnost, s katero se da pogovarjati o težavah in različnih stališčih. "Roka sodelovanja, ki je bila ponujena, bo prav gotovo sprejeta," je dodal.

Bolj zadržan je bil direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič, ki se umestitve v nasprotju s Türkom in Pahorjem ni udeležil, saj meni, da je bilo srečanje namenjeno vernikom, med katere se sam ne prišteva. Pri tem ni pozabil napovedati svoje udeležbe na "državniškem" sprejemu nadškofa.

"Potrebujemo zaupanje, gorečnost, vero, smelo dejavnost, molitev in delo"
Svoj govor pa je sklenil takole: "Naša prizadevanja niso zgolj naša, saj smo samo Božji sodelavci, zato nimamo pravice obupavati ali dvomiti v naše poslanstvo, ampak moramo z dejavnim zaupanjem v Boga dati Bogu možnost, da po nas nadaljuje svoje delo odrešenja. Zato smo tukaj. Potrebujemo samo dvoje: zaupanje in gorečnost, vero in smelo dejavnost, molitev in delo, da bomo lahko tudi mi verodostojno oznanjali – kot je rečeno v evangeliju – ubogim blagovest, jetnikom prostost, slepim, da spregledajo, zatiranim svobodo in vsem »leto«, se pravi čas, dobo »Gospodove milosti«. Amen."

Stres je nato daroval mašo, ob koncu slovesnosti pa podal še zahvalo (glej citat in okvirček na desni).

Bula: Stresa moramo sprejeti kot oznanjevalca resnice
Pred njegovim nagovorom je kancler metropolitanskega kapitlja prelat Vinko Vegelj prebral papeško bulo o imenovanju 35. ljubljanskga nadškofa in metropolita Antona Stresa. "Ti, prečastiti brat, ki si med verniki mariborske nadškofije marljivo oznanjal krščanske resnice, nam prihajaš na misel kot vreden in očitno primeren za izvrševanje te službe," je zapisano v njej.

"Po posvetovanju s Kongregacijo za škofe ter z našo apostolsko oblastjo te razrešimo vezi mariborske Cerkve in te postavimo za pastirja metropolitanske Cerkve ljubljanske z vsemi pravicami in danimi ti pooblastili ter z naloženimi službami, določenimi po zakonu. Pričakujemo, da duhovščina in verniki tega Božjega ljudstva pripoznajo to našo voljo in te s prisrčnim veseljem sprejmejo kot svojega duhovnega voditelja in oznanjevalca resnice."

Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello je Stresu nato podelil pastoralno palico, znamenje škofovske službe in ga tako umestil na mesto nadškofa in metropolita.

Slovesnosti so se udeležili tudi kardinali in politiki
Slovesnosti, ki se je sicer začela z uvodnim nagovorom ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika, so se poleg številnih duhovnikov in škofov udeležili tudi kardinali (Franc Rode, Josip Bozanić iz Zagreba in Vinko Puljić iz Sarajeva), predstavniki različnih krščanskih skupnosti (protojerej Srbske pravoslavne Cerkve Peran Bošković, škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša), predstavniki Islamske skupnosti Slovenije, navzoči pa so bili tudi predstavniki državnih oblasti, diplomatskega zbora in javnega življenja (predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, generalna državna tožilka Barbara Brezigar, poslanci slovenskega in evropskega parlamenta, ljubljanski župan Zoran Janković ipd.).

Umestitev Stresa velja za zadnje dejanje spremembe v vrhu Katoliške cerkve, Stres pa je poleg naziva nadškof prejel tudi naziv ljubljanski metropolit, ki je vodja Cerkvene pokrajine ali metropolije. Njegova insignija je palij, bel volnen trak s črnimi križi, ki ga nosi okrog vratu. Slovenija je sicer postala samostojna cerkvena pokrajina in prvič dobila svojega metropolita leta 1969, leta 2006 pa so v Sloveniji ustanovili še mariborsko metropolijo.

Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 v Donački gori v župniji Rogatec. Leta 1963 se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, leta 1966 pa je študij nadaljeval na pariškem Katoliškem inštitutu (Institut Catholique de Paris), kjer je opravil licenciat iz teologije in magisterij iz filozofije.

Doktoriral iz teologije in filozofije
Leta 1974 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, 1984 pa doktoriral še iz filozofije na že omenjenem Katoliškem inštitutu v Parizu z disertacijo Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu.

Asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani je postal 1972, leta 1990 pa redni profesor. Od leta 1983 do 1993 je bil predstojnik Katedre za filozofijo, od leta 1988 je bil predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko. Dvakrat je bil prodekan, 1999. leta pa je prevzel dvoletni mandat dekana.

Leta 2000 posvečen v škofa, zelo dejaven tudi v SŠK-ju
Papež Janez Pavel II. ga je leta 2000 imenoval za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega škofa, istega leta pa je bil posvečen tudi v škofa. Za škofovsko geslo si je izbral moto »Vse zaradi evangelija«, ki povzema citat apostola Pavla: »Vse delam zaradi evangelija.« (prim. 1 Kor 9,23). Vsak škof si namreč ob imenovanju izbere svoje geslo in grb, ki ga nato spremlja, tudi če pozneje postane nadškof, kardinal in papež.

.

Poleg mnogih drugih funkcij je od leta 1985 predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), od leta 1997 pa vodi njeno Komisijo za ureditev odnosov z državo. Pri SŠK-ju je odgovoren tudi za duhovno oskrbo v Slovenski vojski, za pogajanja z mednarodnimi ustanovami v Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Leta 2007 pa je bil izvoljen tudi za podpredsednika konference.

Prvi celjski škof, tudi predsednik Slovenske škofovske konference
Ob ustanovitvi novih škofij v Sloveniji ga je leta 2006 papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa novoustanovljene celjske škofije, tri leta za tem pa je bil imenovan še za nadškofa koadjutorja mariborske nadškofije, ob tem pa opravlja tudi vlogo apostolskega administratorja celjske škofije.

Papež ga je nato 28. novembra 2009 imenoval za 35. rezidencialnega ljubljanskega nadškofa, na SŠK-ju pa so ga izvolili za svojega predsednika, in sicer do 16. marca 2012.

Objavil 18 knjig in 300 člankov
V vmesnem času mnogo tudi pisal, in sicer 18 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih.

Utrinke z umestitve si lahko ogledate v spodnji galeriji.