O članih komisije za nadzor varnostnoobveščevalnih služb se je sicer odločalo že tretjič. Kot v vseh prejšnjih odločanjih je bila težava s predlogom, da kot člana komisije imenujejo Janeza Janšo, pri čemer je tudi tokrat vztrajal SDS. Koalicijske poslanske skupine in opozicijski ZaAB ter ZL so zato predlagali, da se točka umakne z dnevnega reda, medtem ko NSi odločanju ni nasprotoval. Za umik omenjene točke z dnevnega reda je tako glasovalo 49 od 71 navzočih poslancev, 21 pa jih je bilo proti.
Odzval se je tudi Janša, ki je v izjavi za medije ob robu seje pojasnil, da je Slovenija v precej resnih časih že od 1. avgusta "brez parlamentarnega nadzora nad tajnimi službami". Odkar imamo v državi formalno parlamentarno demokracijo, se to še nikoli ni zgodilo, je še dejal Janša in ocenil, da soodgovornost nosi premier Miro Cerar.
Znova je prisegel tudi finančni minister Dušan Mramor, ki je, kot so opazili v SDS-u, pri prvi prisegi izpustil tri besede. Z ustavnopravnega vidika vnovična prisega sicer ni bila potrebna, a se je predsednik DZ-ja Milan Brglez odločil, da ga k temu, zaradi simboličnega vidika spoštovanja DZ-ja, vseeno pozove.
Prisega, ki jo izrečejo ministri po imenovanju, je zapisana v ustavi. Glasi se: "Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije." Mramor je v svoji prisegi izpustil besede "da bom ravnal", kar so v SDS-u razumeli tako, kot da je Mramor prisegel, da bo "spoštoval ustavni red po svoji vesti". Menili so, da se je Mramor s tem dejanjem postavil nad ustavo, zato so predsednika DZ-ja pozvali, naj Mramor prisego ponovi.
Iz posnetka Mramorjeve prisege na dan izvolitve je sicer razvidno, da je minister ob branju besedila izpustil omenjene tri besede, vendar je za besedno zvezo "spoštoval ustavni red" naredil premor, nato pa nadaljeval, da bo "po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije". Zdaj je prisegel znova v skladu s prisego, zapisano v ustavi.
Novi poslanci zasedli svoja mesta v DZ-ju
Sicer je izredna seja DZ-ja namenjena mandatno-volilnim zadevam, saj v državni zbor prihajajo štirje poslanci, ki bodo nadomestili ministre. Kmetijskega ministra Dejana Židana bo nadomestila Marija Bačič, obrambnega ministra Janka Vebra nekdanji finančni minister Franc Križanič, zunanjega ministra Karla Erjavca Marija Antonija Kovačič, kulturno ministrico Julijano Bizjak Mlakar pa Jana Jenko. Poslanci so nadomestne mandate podprli in novi poslanci se se pridružili kolegom v dvorani državnega zbora.
Namesto Vebra bo Brglezu pomagala Katičeva
Poslanci so odločali tudi o novi podpredsednici DZ-ja iz stranke SD Andreji Katič. Podprlo jo je 60 poslancev, eden je bil proti, 13 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Katičeva je na položaju nadomestila Janka Vebra, ki je postal minister za obrambo. Katičeva bo kot podpredsednica DZ-ja skupaj s Primožem Heinzem (DeSUS) pomagala predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu (SMC). Tretjega podpredsednika DZ nima, saj največja opozicijska stranka, ki ji to mesto pripada po poslovniku DZ-ja, svojega kandidata ne želi predlagati.
DZ je danes podprl tudi imenovanje Gojka Bervarja in Vesne Laban za člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenija, za člana nadzornega sveta pa so potrdili Aleksandra Igličarja.
Iz parlamentarne stranke Združena levica pa so medtem sporočili, da svojih kandidatov v programski in nadzorni svet ne bodo predlagali, tudi sicer pa se zavzemajo za prekinitev zdajšnjega načina imenovanja članov v organih RTV-ja. Svarijo namreč pred "poskusi intrumentalizacije javne radiotelevizije za ozke strankarske namene". Prepričani so, da je treba imenovanje v programski in nadzorni svet RTV-ja prenesti iz rok državnega zbora, predsednika republike in vlade na tiste, ki jih delovanje RTV-ja neposredno zadeva - to pa so predstavniki javnosti in zaposleni na RTV Slovenija, navajajo. "Spreminjanje zakonodaje o RTV-ju je privedlo do krhanja avtonomije javnega medija, ki se je prisiljen podrejati interesom političnih strank. V tem smislu je najbolj škodljiv t. i. "Grimsov" zakon, ki je očitno skušal politično podrediti javno radioteleviziji - tako je ustoličil negativno selekcijo, saj se neodvisni strokovnjaki ne želijo znajti v kolesju strankarskih interesov," opozarjajo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje