O razmerah v slovenskem medijskem prostoru so debatirali Branko Jezovšek z ministrstva za kulturo; Uroš Hakl, lastnik Večera; nekdanji novinar tega časnika Aleš Lednik, generalni direktor RTV SLO Marko Filli; Primož Cirman kot predstavnik Društva novinarjev Slovenije ter medijska strokovnjakinja Sandra Bašič.
Pogovor je vodila Tatjana Pirc. V uvodu je spomnila na nedavno tiskovno konferenco, po kateri je ministrica za zdravje - nevede, da so mikrofoni še vklopljeni - šepnila svoje mnenje o prisotnih novinarjih. "Neverjetni so. Res."
Prisotni razpravljavci so se večinoma strinjali, da morajo biti predstavniki oblasti vajeni težkih in neprijetnih vprašanj. "Če je nekdo na oblasti nezadovoljen z vprašanji, je to lahko samo kompliment," je dejal Cirman. Filli pa je opozoril, da imajo novinarji moč besede, ki se hitro širi in pri najbolj uveljavljenih medijih hitro dobijo status resnice. "Novinar se mora dobro zavedati in premisliti, kaj zapiše. Absolutno pa mora zastavljati vprašanja," je dejal prvi mož RTV SLO.

Stanje v medijih samih
Voditeljica pogovorne oddaje je nadalje kratko predstavila analizo medijske krajine v Sloveniji, ki jo je lani izdalo ministrstvo za kulturo. Mediji so v krizi, ugotavlja ministrstvo, predvsem ekonomski in strukturni ter brez dobrih razvojnih konceptov. Primanjkuje jim tako kapitala kot vrhunskim medijskih snovalcev.

Cirman je kot novinar (več odgovornih urednikov je udeležbo zavrnilo) na podlagi dokumenta naslikal črno prihodnost slovenskih medijev. Novinarji so v podobnem položaju kot delavci v drugih izumirajočih industrijah, je dejal zaposleni na Dnevniku, ki si ne "dela utvar, da bo kdo za nami jokal". V nekaj letih bo od medijske krajine ostalo le "dobro nadzorovano telo, ki ne bo smelo zastavljati neprijetnih vprašanj". Te medijske okostnjake bodo po njegovi napovedi lastniki še bolj instrumentalizirali v smeri političnih ali drugih obračunavanj.

V pripravi spremembe medijske zakonodaje
"Ta dokument je prišel deset let prepozno," je k temu dodala Bašićeva, profesorica na primorski fakulteti za humanistične študije. Procesi, ki so pripeljali do zdajšnjega stanja, se dogajajo že dolgo, je zatrdila. "Kar imamo zdaj, je pogorišče, s katerega ne bo feniksa." Po njeni oceni se mora zdaj angažirati država in se lotiti postavljanja povsem novih temeljev za medije. To je političen projekt, je dodala, v smislu, da mora država zagotoviti, da bodo ti temelji pripeljali do medijev v javnem interesu.
Jezovšek kot predstavnik ministrstva je potrdil, da ta projekt poteka. V pripravi je medijska strategija, ki bo po njegovih besedah kmalu v "najširši javni razpravi". Angažirana je skupina zunanjih strokovnjakov, ki pomaga pripravljati besedilo strategije. "To bo temelj za celovito spremembo zakona o medijih, ki je nujna," je še pojasnil.

Hakl: Ne podcenjujmo bralcev
Na Cirmanovo kritiko o instrumentalizaciji medijev se je odzval lastnik Večera Hakl. "Ne verjamem v to. Ker v tej tezi o instrumentalizaciji je vgrajeno dejstvo, da se bralce podcenjuje. Da so dovolj neumni, da bodo plačevali za instrumentalizirano vsebino," je odvrnil. Predstavil je svoj primer: skupaj s Sašo Todorovićem sta Večer kupila, ker v njem vidita "dobro poslovno zgodbo" z močno prisotnostjo v severozahodni Sloveniji, in ga bosta zagotovo ohranila kot založniško podjetje.

Je pa opozoril, da je medij obenem gospodarska družba, ki mora preživeti. Večeru od leta 2007 naprej prihodki padajo za milijon evrov na leto, in tudi z zadnjimi odmevnimi odpuščanji novinarjev je po lastnih besedah dosegel stabilizacijo poslovanja ter preživetje družbe. V prihodnosti bodo poskušali razvijati več vsebin, ki so založništvu komplementarne, ter s tem oplemenititi poslovanje, je še napovedal Hakl.

Odpuščeni novinar Večera Lednik je ob tem dodal, da so vse uprave v zadnjih 12 letih le klestile stroške, nikoli pa zares predstavile vizije, kako bi lahko povečali prihodke. Manjka torej razvojni element, sicer bo čez dve leti odpuščenih dodatnih 20 novinarjev, čez nadaljnje tri leta 30 in potem "bo konec".

V Sloveniji ni "fantov z denarjem"
Vse skupaj je spirala smrti, je komentiral Cirman. Z odpuščanji se namreč v novinarski kolektiv naseli strah, ta ubija ustvarjalnost, kar lahko vodi le dodatne negativne spremembe. Kot odgovornega za dani položaj je izpostavil del same novinarske srenje. Tiste novinarje, ki so pred več kot desetletjem imeli v lasti delnice medijskih hiš, v katerih so bili zaposleni, nato pa so deleže "zakockali za avtomobile". Ti "stari novinarji" imajo danes zagotovljeno socialno varnost, kar je velik kontrast z mlajšimi, je zatrdil. Ko vse skupaj začinimo s "kulturo zastonjkarstva", se medijem ne piše nič dobrega.

Poleg tega v Sloveniji ni kapitala, ni "fantov z denarjem", ki bi bili pripravljeni v medijske hiše vložiti pet milijonov evrov in nato čakati 20 let, da se naložba povrne. To se dogaja v tujini in je stvar prestiža, je zatrdil novinar Dnevnika.
Lastništvo medijev
Povezovalka je kot zadnje odprla vprašanje vodenja medijev. Konkretneje, objavljanja poslovnih podatkov; pa tudi razmejitve med lastnikom ter samim kolektivom, ki dejansko ustvarja medijske vsebine. Med mogočimi zakonodajnimi spremembami je tudi določilo, da bi vsi mediji morali objavljati več podatkov o lastništvu in poslovanju s ciljem večje transparentnosti. Hakl je odgovoril, da bi - če bi zakon tako zahteval - seveda objavil vse potrebno. Kar pa po zakonu ni treba objavljati, podjetje pač ni javno priobčilo, saj je konec koncev gospodarska družba. "Vse ima svoje meje," je izjavil. V uredniške odločitve časopisa pa se po lastnih besedah ne vtika.

Bašićeva je opozorila, da so se ti podatki o lastništvu nekoč zelo težko pridobili. Ko je pred leti raziskovala prav lastništvo Večera, se je dolgo prebijala skozi verige podjetij na sodnem registru. Z mediji se je leta 2000 in naprej na veliko "prekupčevalo", kar vidi kot enega izvirnih grehov za današnje težko stanje. Ob strani je današnje novinarje pozvala, naj vendarle raziščejo tudi te stare poslovne transakcije, ki so po njenih besedah medije izčrpale vsega kreativnega "v neskončnem pohlepu po denarju".

Filli: Biti moramo bolj transparentni kot drugi
Filli je za primer RTV Slovenija poudaril, da je zavod last Republike Slovenije; da tako tudi mora biti, saj opravlja javno službo po zakonu, in da mora delovati transparentno ter v interesu javnosti. Je pa vprašanje, kako zagotoviti, da predstavnika lastnika (programski in nadzorni svet) delujeta strokovno - in ne pod vplivom raznih interesov. Prav tako je vprašanje, kako te standarde zagotoviti, ko je enkrat imenovan generalni direktor in še naprej po hierarhiji navzdol. Tam ima vsak položaj, še posebej uredniki s svojo uredniško avtonomijo; svoje pravice in pristojnosti ter dolžnost, da pri tem sledi visokim standardom transparentnosti.

Pri tem je spomnil, da je RTV SLO pred kratkim ravno zaradi tega sklical tiskovno konferenco, da bi lahko pojasnil odločitve, ki so v javnosti in drugih medijih močno odmevale. Problematično se mu je zdelo, da je očitno prišlo do stanja, ko celo odgovorni urednik ne bi smel imeti pravice, da presodi, kdo bo vodil informativno oddajo. Ali pa, da se prekine sodelovanje s sodelavcem zavoda, čeprav je to najtežji del, ko se hiša sooča s konstantno padajočimi prihodki. Pri tem so po javnosti in drugih medijih krožile "zadeve, ki nimajo zveze z realnostjo", je izjavil Filli. Ob izzivu voditeljice, da torej ne prizna, da so v hiši "kadrovske čistke", je odvrnil, da seveda ne, in da takšne trditve mečejo slabo luč na celoten RTV, na vse tiste, ki korektno in dobro delajo.

Pri tem sta ga izzvala še Bašićeva in Cirman, ali so bila merila pri prekinitvi sodelovanja z nekaj sodelavci res strokovna in poslovna. Cirman je ob tem zatrdil, da RTV krši medijsko zakonodajo, saj na tretji program premešča vsebine, ki naj tja ne bi sodile; ter da vlaga velike vsote denarja v razvedrilne vsebine ob hkratnem zmanjšanju števila sodelavcev. "To je stvar prioritet. Država mora reševati medije. In to tudi že počne, saj imamo nacionalko, ki bi morala biti trdnjava najkakovostnejšega novinarstva v Sloveniji. In to očitno ni," je zatrdil novinar Dnevnika.

Celotna oddaja Studio ob sedemnajstih: