Morebitni terorist ne bi imel težav z dostopom. Foto: MMC RTV SLO
Morebitni terorist ne bi imel težav z dostopom. Foto: MMC RTV SLO
Katarina Kresal
Policisti NPU-ja so po mnenju Katarine Kresal povsem varni. Foto: BoBo
Igor Pogačar
Igor Pogačar mesečno na stavbi NPU-ja zasluži neto 11.000 evrov. Foto: MMC RTV SLO

Trenutno lahko najhujšo nogočo nesrečo pričakujemo ob katastrofalnem rušilnem potresu, ki bi privedel do poškodb priključkov pokončnega rezervoarja in puščanje plina. Scenarij nahujše mogoče nesreče predpostavlja izpust 250 m3 plina, ki bi se vžgal na prvem mogočem viru vžiga. V tem primeru so mogoče poškodbe zgradb zaradi nadtlaka do razdalje okoli 470 m, pokanje okenskih stekel pa do razdalje 1750 m od mesta eksplozije (modelno izračunani razdalji sta nekaj čez 450 m in 1750 m, upoštevati pa je treba negotovosti izračunov, ker enačbe veljajo za ravninsko neposeljeno konfiguracijo terena; območje industrijske cone Šiška pa je gosto poseljeno, kar pomeni bariero za prenos udarnega vala pri eksploziji. Iz navedenega ocenjujemo, da so navedene razdalje precenjene za okoli 50 %. Predpostavljeni vzrok za takšno nesrečo je rušilni potres; verjetnost potresa v Ljubljani s pospeškom tal 0,55 g je reda velikosti 10^-4, s pospeškom 0,3g pa enkrat v 500 letih z verjetnostjo 63%, kar je približno 10^-3. Če bi do nesreče prišlo med delovnim časom, bi bilo skupaj ogroženih okoli 1.300 ljudi (zaposleni v Butanu in najbližjih okoliških podjetjih: Lek, Energetika, Tuba, Porsche idr.).

Ocena posledic v primeru eksplozije utekočinjenega naftnega plina, Butan plin
· Izkazalo se je, da stavba NPU-ja ni nedostopna (dovolj varna), boste poskrbeli za dodatno varnost? Kako?

· Boste ukrepali zoper tiste, ki bi morali novinarju pod krinko (in njegovemu avtomobilu) preprečiti dostop do stavbe in poskrbeti za varnost?

· Če to ne bi bil novinar pod krinko, ampak nekdo z bombo ali terorističnimi nameni, bi lahko prišlo do resnega napada. Komentar?

Poslansko vprašanje v zvezi z varovanjem NPU-ja je zastavil tudi poslanec SLS-a Franc Pukšič.

Danes, dobri dve leti pozneje, ko s svojo stekleno palačo v najemu NPU-ja prijatelj notranje ministrice Igor Pogačar na leto od države dobi bajnih 1,6 milijona evrov, je očitno vse drugače. Varnostna ocena, ki je bila argument za zavrnitev Matejeve palače ter najem Pogačarjeve palače, dobra dva kilometra stran, ne drži več.

"Načrt zaščite in reševanja MOL v primeru nesreč z nevarnimi snovmi namreč govori o potencialni nevarnosti, ki jo lahko povzroči nesreča s plinom, ki je v neposredni bližini zgradbe. Varnostna ocena je pokazala, da bi bil lahko ta potencialno uporabljen za ogrožanje varovanega objekta," je februarja lani razloge selitve NPU-ja na Dimičevo ulico za Delo pojasnil generalni sekretar ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Damjan Lah.

Ni ovir za … teroriste?
Pretekli teden je novinar TV Slovenija Rajko Gerič namreč pokazal, da bi morala biti okolica NPU-ja urejena v skladu s pravilnikom policije iz leta 2008 z naslovom "Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe policije".

Ta določa, da mora biti "dostop z vozilom do glavnega vhoda onemogočen z ustreznimi premičnimi in mehanskimi ovirami, oziroma na drug način, zaradi zmanjševanja možnosti terorističnega napada z avtomobilom bombo", območje okoli stavbe pa bi moralo biti "ograjeno z netransparentno kovinsko žično ograjo, visoko najmanj dveh metrov".

A to je daleč od dejanskega stanja pred NPU-jem. Morebitni napadalec bi očitno lahko mirne duše z avtomobilom zapeljal v stavbo ali pa neko razstrelivno telo odložil kar pred vhodom.
MNZ: Objekta na Dimičevi in Litostrojski nista primerljiva
MNZ je sicer v svojem pojasnilu Geriču še pred navideznim napadom na stavbo NPU-ja že zapisal: "Stavba (NPU-ja op. a.) se nahaja v neposredni bližini centra Ljubljane, med preostalimi poslovnimi in drugimi stavbami, prav tako se je v njeni okolici mogoče nemoteno gibati, saj ne gre za dejavnost, ki bi se izvajala v območju omejenega dostopa. Stavba je ustrezno zavarovana, tako kot tudi drugi državni organi posebnega pomena npr. vlada in predsedniška palača, ki so prav tako v centru mesta."
"Glede na vaše dosedanje prispevke sklepamo, da boste primerjali varovanje Dimičeve z varnostno problematiko Litostrojske, zaradi katere se MNZ ni preselilo na to lokacijo. Možnost hoje mimo stavbe na Dimičevi in problematika umeščenosti v prostor Litostrojske sta dve povsem različni zadevi, zato posebej poudarjamo, da je Litostrojska neprimerna lokacija za objekt, v katerem bi bili nameščeni vsi organi, ki skrbijo za notranjo varnosti in osebna razmerja v državi, torej tako upravni del MNZ kot tudi Policija in Inšpektorat za notranje zadeve, zaradi neposredne bližine skladišč velike količine utekočinjenega plina.

Zaradi morebitne eksplozije plina, ki bi lahko bila tudi posledica namernega ravnanja, bi bila ogrožena obstoj in delovanje celotnega MNZ z obema organoma v sestavi, kar pa je nedopustno tveganje za varnost države in njeno notranje delovanje, ki ga nobena odgovorna oblast ne sme dopustiti," so še zapisali na ministrstvu.
Zakaj stavba NPU-ja ne ustreza varnostnim pravilom?
Zakaj stavba ne ustreza osnovnim varnostnim pravilom, je zanimalo MMC. Odgovor MNZ-ja je bil podoben, a z dodatkom, ki nas je presenetil. Če so se pri Matejevi stavbi še bali napada na bližnja skladišča plina, je pri stavbi ministričinega prijatelja ta strah v varnostni oceni splahnel.
"Ne strinjamo se s trditvijo, da je varovanje stavbe na Dimičevi neprimerno. Vsi objekti ministrstva za notranje zadeve in Policije imajo ustrezno varovanje glede na izdelano varnostno oceno. Teroristična ogroženost v Sloveniji je ocenjena kot nizka, kar velja tudi za stavbo na Dimičevi, zato so tudi ukrepi varovanja temu primerni," so nam odgovorili na ministrstvu.

Tu se postavi nekaj vprašanj, in sicer, zakaj so na obrambnem ministrstvu, dobesedno čez cesto, začutili potrebo, da okoli svoje stavbe postavijo ograjo, zapornico, vratarja na območju nizke teroristične ogroženosti?
Naprej, če pregon najhujšega organiziranega kriminala posledično ne predstavlja tveganja za povračilne ukrepe oz. območja z omejenim gibanjem, katere stavbe policije ali MNZ-ja je potem sploh potrebno varovati. Iz česar sledi, čemu potem sprejemati pravila o varovanju?
In mimogrede. Vhod v vladno palačo je vseskozi varovan, saj pred njo med drugim ves čas stoji policist, vhod v predsedniško palačo pa je z ene strani prav tako varovan s policistom, potopnimi stebrički in zapornico.

Odločitev je v rokah policije
"Ministrstvo je omenjeni dokument sprejelo za svoje potrebe, ali ga bo dejansko upoštevalo, pa je v presoji ministrstva samega, saj instance, ki bi ga v to prisilila, ni," je za MMC povedal asistent kazenskega prava na fakulteti za varnostne vede Miha Šepec.

"Če bi bil dokument sprejet zaradi zahtev EU-ja, potem bi ga bilo ministrstvo (oz. policija) dolžno sprejeti in izvrševati. Ker ni tako, je v presoji ministrstva samega, kakšna merila si bo predpisalo in upoštevalo. Prav tako si ni mogoče predstavljati, da bi sodišče naložilo ministrstvu izvršitev omenjenih smernic.

Tudi sama stavba NPU-ja je neustrezna, saj nima niti dovolj prostora, da bi lahko postavili varnostno ograjo, ovire … Tu je MNZ že v osnovi storil napako, ker za urad ni namenil državne stavbe. Namesto tega so raje sklenili najemno pogodbo s podjetjem v lasti zasebnika, ki bo v nekaj letih odplačal posojilo za stavbo in nato na najemnini služil na račun davkoplačevalcev," je še dodal Šepec.
Mirno le na gladini?
Policija se očitno počuti varno. Da Slovenija vseeno ni taka oaza miru, morda govori tudi primer izpred 11 let, ko sta Ljubljančana v nočnem veseljačenju streljala na stavbo obrambnega ministrstva in prestrelila nekaj okenskih stekel. Ali pa zgodba malce zmedenega hrvaškega državljana, ki se je na obisk k premierju Borutu Pahorju odpravil z ročno bombo v rokah.

Tudi slovenska mladina je lani z granitnimi kockami dokazala, da ji zna prekipeti. Potem so tu še grožnje s smrtjo pripadnika policije nekdanjemu premierju Janezu Janši, bolj nedavno tudi Bogdanu Baroviču in Zmagu Jelinčiču. In ne nazadnje, priča smo bili tudi smrti Ivana Krambergerja, ki ga je pokosila krogla iz lovske puške.


Trenutno lahko najhujšo nogočo nesrečo pričakujemo ob katastrofalnem rušilnem potresu, ki bi privedel do poškodb priključkov pokončnega rezervoarja in puščanje plina. Scenarij nahujše mogoče nesreče predpostavlja izpust 250 m3 plina, ki bi se vžgal na prvem mogočem viru vžiga. V tem primeru so mogoče poškodbe zgradb zaradi nadtlaka do razdalje okoli 470 m, pokanje okenskih stekel pa do razdalje 1750 m od mesta eksplozije (modelno izračunani razdalji sta nekaj čez 450 m in 1750 m, upoštevati pa je treba negotovosti izračunov, ker enačbe veljajo za ravninsko neposeljeno konfiguracijo terena; območje industrijske cone Šiška pa je gosto poseljeno, kar pomeni bariero za prenos udarnega vala pri eksploziji. Iz navedenega ocenjujemo, da so navedene razdalje precenjene za okoli 50 %. Predpostavljeni vzrok za takšno nesrečo je rušilni potres; verjetnost potresa v Ljubljani s pospeškom tal 0,55 g je reda velikosti 10^-4, s pospeškom 0,3g pa enkrat v 500 letih z verjetnostjo 63%, kar je približno 10^-3. Če bi do nesreče prišlo med delovnim časom, bi bilo skupaj ogroženih okoli 1.300 ljudi (zaposleni v Butanu in najbližjih okoliških podjetjih: Lek, Energetika, Tuba, Porsche idr.).

Ocena posledic v primeru eksplozije utekočinjenega naftnega plina, Butan plin
· Izkazalo se je, da stavba NPU-ja ni nedostopna (dovolj varna), boste poskrbeli za dodatno varnost? Kako?

· Boste ukrepali zoper tiste, ki bi morali novinarju pod krinko (in njegovemu avtomobilu) preprečiti dostop do stavbe in poskrbeti za varnost?

· Če to ne bi bil novinar pod krinko, ampak nekdo z bombo ali terorističnimi nameni, bi lahko prišlo do resnega napada. Komentar?

Poslansko vprašanje v zvezi z varovanjem NPU-ja je zastavil tudi poslanec SLS-a Franc Pukšič.