Na velikonočni ponedeljek verniki pogosto obiskujejo znance, prijatelje in sorodnike ter pripravljajo igre s pirhi. Foto: Reuters
Na velikonočni ponedeljek verniki pogosto obiskujejo znance, prijatelje in sorodnike ter pripravljajo igre s pirhi. Foto: Reuters
Praznovanje velikonočnega ponedeljka

Velikonočni ponedeljek je tako v Sloveniji kot v večini evropskih držav dela prost dan in je po ljudskem običaju namenjen obiskom, številni pa ga izkoristijo tudi za izlete, kar pa letos nekoliko kvari slabo vreme.

Obiski, bogoslužja in igre
Po cerkvah bodo tudi danes potekala bogoslužja, v nekaterih slovenskih krajih pa je navada, da na ta dan v krogu družine ali širše skupnosti pripravijo tudi posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov, ponekod pa pirhe skrivajo in nato iščejo.

Velikonočni ponedeljek zaznamuje spomin na prikazanje vstalega Jezusa njegovima učencema. Kristjani se na veliko noč spominjajo Jezusovega vstajenja, in sicer na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.

Med njimi sta bila tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje Sveto pismo. "Lomljenje kruha" je tako izraz, ki so ga prvi kristjani uporabljali za daritev maše, pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.

Pravoslavni verniki bodo praznovali čez nekaj tednov
Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos praznoval pet tednov pozneje.

Praznovanje velikonočnega ponedeljka