Dodal je, da smo na ta način dovzetni za poslanstvo Kristusovih pričevalcev v sodobnem svetu, za vedro in pogumno krščansko življenje in pričevanje.

Velika noč je praznik upanja
Optimistično je bil obarvan tudi nagovor mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki je ob darovanju maše v mariborski stolnici spomnil, da je Kristusovo vstajenje zagotovilo, da je poslednja zmaga na strani življenja. Prav zato je velika noč po njegovih besedah praznik upanja oz. praznik, ki kristjane obvezuje, da so priče tega upanja v sodobnem svetu, nosilci te sreče in veselja.

Kristjani torej praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je tudi pomemben družinski praznik.

Spomin na Kristusovo vstajenje
Na veliko noč se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja tretji dan po križanju, praznuje pa se jo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Na Slovenskem se po nekaterih župnijah tradicionalno zgodaj zjutraj prireja vstajenjske procesije. Kristjani verjamejo, da je Jezus Kristus s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil ljudi brezupnega položaja v zemeljskem življenju in jim odprl pot v večno življenje.

Na Slovenski škofovski konferenci so zapisali, da kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj ljudi, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs naj bi ga prepoznala po lomljenju kruha.

Veselje se izraža z vzklikom "aleluja"
Velika noč je, kot sta to opomnila tudi oba omenjena nadškofa, praznik veselja in upanja, kristjani pa to veselje izražajo z vzklikom aleluja, ki je v velikonočnem času še posebno izpostavljen. Alelujo se poje pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Staro ime za veliko noč je pasha, kar pomeni prehod v Božje mesto.

Če je veliki petek postni dan, velika sobota pa namenjena blagoslovu jedi, je v nedeljo na vrsti velikonočni zajtrk, ko postrežejo tradicionalne jedi za ta praznik, kruh, šunko, pirhe in hren.

Simbolika velikonočnih jedi
Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad, to zrno pa je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt, so še zapisali pri Slovenski škofovski konferenci.

Meso oziroma šunka predstavlja podobo Jezusa kot velikonočno jagnje, darovano za grehe ljudi. Rdeče pirhe k blagoslovu prinesejo kot simbol za pet Jezusovih ran oziroma kapelj krvi, hkrati pa so podoba groba in simbol vstajenja. Jajčna lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob. Za veliko noč se uživa tudi hren. Hren prestavlja tri žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.

Maše po vsej državi
Velikonočna bogoslužja so bila zjutraj po vsej državi. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je ob 8.30 po ulicah ob stolnici vodil vstajenjsko procesijo, sledila pa je slovesna sveta maša. Stres je danes daroval še eno mašo - ob 15. uri tradicionalno votivno mašo v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. V župniji Kranj je škof Anton Jamnik vstajenjsko procesijo in mašo vodil že ob 6. uri.

Mariborski nadškof Franc Kramberger je ob 7. uri v stolnici vodil vstajenjsko procesijo, sledila ji je še slovesna sveta maša. Murskosoboški škof Peter Štumpf je v stolnici sv. Nikolaja vodil vstajenjsko procesijo in nato ob 9. uri daroval še mašo.

V Novem mestu so začeli zgodaj. Že ob 6.30 je bila okrog stolnice sv. Nikolaja vstajenjska procesija, po njej pa sveta maša. Daroval jo je škof Andrej Glavan. Tudi v Celju je ob isti uri potekala enaka procesija. Po procesiji je nadškof Marjan Turnšek mašo daroval v stolnici sv. Danijela. V Kopru je bila maša ob 10. uri, v stolnici Marijinega vnebovzetja jo je daroval škof Metod Pirih.

Erniša: Vsi nosimo križe
Veliko noč letos sočasno s katoličani in evangeličani prazujejo tudi pravoslavci. V Sloveniji imamo 14 evangeličanskih cerkvenih občin, škof Geza Erniša pa je obred opravil v domači cerkvi v Moravskih Toplicah, je za TV Slovenija poročal Boštjan Rous. V svojem govoru je poudaril, da vsi ljudje nosimo takšne ali drugačne križe.

Za evangeličane je sicer bolj kot velika nedelja pomemben veliki petek, hkrati nimajo navade blagoslavljanja velikonočnih jedi. Kljub temu pa gojijo tradicijo iskanja velikonočnih jajc v travi okoli cerkve.