Pikalu se umiritev šolskega polja zdi pomemben dosežek. Foto: BoBo
Pikalu se umiritev šolskega polja zdi pomemben dosežek. Foto: BoBo

Pikalo je med dosežki najprej izpostavil 16 milijonov evrov, ki jim jih je uspelo pridobiti nazaj za visoko šolstvo, ter umiritev razmer v šolskem polju. Pikalo je ob tem dodal, da bodo dodatna sredstva z rebalansom proračuna zagotovljena tudi na področju znanosti. Tu namreč v kratkem načrtujejo objavo razpisa za podoktorske študente, da bi ublažili beg možganov v tujino.

Ministrstvo je, tako Pikalo, v imenu večje preglednosti preklicalo tudi razpis za odprtost visokega šolstva, znova je bilo treba oceniti vloge v okviru razpisa za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, vlada pa je tudi predlagala, da se razpis za dodelitev koncesij v visokem šolstvu razveljavi in da se odpravijo vse na njegovi podlagi izdane odločbe. Ta zadnji postopek vodi državno pravobranilstvo.

Med ukrepi nove ekipe na ministrstvu je izpostavil novi pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za vrtce, ki omogoča večjo fleksibilnost glede zahtev pri izgradnji vrtcev, možnost začasne ureditve vrtca v drugih prostorih ter do leta 2017 uporabo manjše igralne površine na otroka, kar bo omogočilo večji vpis otrok v vrtce.
Prihajajo številne zakonodajne spremembe
Šolsko ministrstvo je pripravilo tudi novelo o osnovnih šolah, kjer je največ polemike zbudil člen o drugem obveznem jeziku. Izhodišče je po besedah ministrstva triletno postopno uvajanje tujega jezika v drugi razred od šolskega leta 2014/15 dalje in triletno postopno uvajanje neobveznih izbirnih predmetov prav tako od šolskega leta 2014/15 dalje. Šole, ki so vključene v uvajanje drugega obveznega tujega jezika pa bodo lahko tudi v naslednjem šolskem letu uvajale drugi obvezni tuji jezik za učence sedmega razreda. V noveli so podrobneje definirani tudi statusi učencev.

Minister je do konca leta napovedal še novelo zakona o gimnazijah, prihajajo tudi spremembe zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, kjer se bo na novo uredil status dijaka in udeleženca izobraževanja odraslih.
Začeli bodo tudi pripravljati Nacionalni program izobraževanja odraslih, v pripravi so že spremembe zakona o visokem šolstvu, koncu pa se po več kot dveh letih bliža tudi Nacionalni program za mladino. Ta bo podlaga za devetletni program razvoja politik in ukrepov za mlade, ki obsegajo izobraževanje, zaposlovanje, bivanjske razmere, zdravje, kulturno življenje mladih …