Odločitev o priznanju Guaidoja je praktično v enem dnevu sprejelo 22 držav članic EU-ja, je poudaril zunanji minister Miro Cerar. Pri tej odločitvi gre za prepoznanje predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, z namenom čimprejšnje izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev, je dodal. "Kot minister za zunanje zadeve za temi argumenti trdno stojim in sem jih kadar koli pripravljen predstaviti tudi državnemu zboru in širši javnosti," je zatrdil zunanji minister.

Ocenil je, da je Venezuelo nujno stabilizirati in ji omogočiti začetek normalnih političnih procesov, zagotoviti, da ne bo lakote in bega prebivalstva, kot se je dogajalo v zadnjih petih letih, ko je iz države zbežalo več kot tri milijone prebivalcev. "Primarno gre za pomoč ljudem prek institucij pravne države in vladavine prava, ki jih Slovenija vedno poudarja in ki v tej državi niso bila upoštevana," je dejal.

Na vprašanje o legitimnosti priznavanja nekoga, ki se je sam razglasil za predsednika države, je Cerar priznal, da sta trenutno v Venezueli dva, ki sta se razglasila za predsednika in se sklicujeta na ustavo. "To je stvar notranje presoje države, dejstvo pa je, da se mora mednarodna skupnost odločiti, komu bo priznala začasni mandat. Politika EU-ja je pri tem jasna. EU meni, da so bile volitve, na katerih je bil izvoljen Maduro, nelegitimne, nepoštene, nedemokratične in so potrebne nove volitve," je dejal Cerar in dodal, da mora biti Slovenija na strani vladavine prava in demokratičnih vrednot.

Vlada želi počakati na poročilo Cerarja
Vlada na seji ni razpravljala o priznanju Guaidoja za začasnega predsednika države, saj želi počakati na Cerarjevo poročilo, ko se vrne s službene poti, so pojasnili koalicijski partnerji. Koalicija o tem, ali lahko o priznanju Guaidoja odloča vlada ali naj to obravnava DZ, ni enotna. Za obravnavo v DZ-ju sta se zavzela SD in DeSUS, pa tudi LMŠ v tem ne vidi težav.

Premier Marjan Šarec za zdaj o tem vprašanju molči, prav tako so o vprašanju, ali naj Slovenija Guaidoja prizna za začasnega predsednika Venezuele, previdni v njegovi stranki. Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je pojasnil, da bodo počakali na ministra za zunanje zadeve in na podlagi njegovega poročila o Venezueli sprejeli odločitev. "Tako pomembna odločitev, kot je na neki način vmešavanje v notranje zadeve katere koli države, ni neko športno tekmovanje, da bi morali biti med prvimi, pač pa je predvsem premislek, kaj to pomeni za ljudi tiste države," je dejal Golubović. Po njegovih navedbah zadeva ni črno-bela, čeprav jo nekateri slikajo črno, nekateri belo, ampak je zelo kompleksna.

Bo na koncu odločal državni zbor?
Vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič se je na današnjo odločitev, da vlada o Venezueli še ne bo razpravljala, odzval z oceno, da imata vlada in DZ veliko dela z domačimi zadevami in ne bo nič narobe, če se bodo o Venezueli pogovorili prihodnji teden. O tem, koliko se z odločanjem o tem vprašanju mudi, naj po Zorčičevih navedbah odloči vlada.

Stališča glede priznanja Guaidoja so med strankami sicer različna. Za koalicijo utegne biti pomembno svarilo Levice, ki priznanju odločno nasprotuje, da bi to lahko imelo tudi "problematične posledice za sodelovanje Levice s koalicijo". Tako je v sredo dejal poslanec Miha Kordiš. Priznanje Guaidoja podpirajo v SDS-u in NSi-ju, kjer sicer ne vidijo težav v tem, da bi o vprašanju Venezuele razpravljali tudi v parlamentu.

Po Zorčičevih ocenah stališče Levice, sicer zunanje partnerice koalicije, ni moteč dejavnik. "Imajo pač svoje mnenje, Slovenija pa mora na koncu zavzeti enotno zunanjo politiko," je dodal. Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han pa je na vprašanje, ali je lahko njeno stališče v tem primeru zoprno za koalicijo, odgovoril, da Levica vsak dan pogojuje nekatere zadeve. "Tudi oni se bodo morali odločiti, kaj je zanje pomembno. Meni je pomembno, kako živijo naši državljani," je pojasnil Han. Zatrdil je tudi, da v SD-ju glede Venezuele nimajo enakega stališča kot Levica. Po njegovih navedbah v SD-ju menijo, da se je treba o tem pogovoriti in stališče Slovenije sprejeti na demokratičen način, medtem ko ne postavljajo pogojev, kot jih Levica.

Cerar obžaluje, da vlada ni odločala o priznanju Guaidoja
Cerar je izrazil obžalovanje, da je venezuelska kriza postala predmet notranjepolitičnih obračunavanj v Sloveniji. "Obžalujem, da je venezuelska kriza postala predmet notranjepolitičnih obračunavanj v Sloveniji, kar zavira sprejetje mednarodno gledano pomembnih odločitev," je poudaril Cerar v Washingtonu. Ministrstvo za zunanje zadeve je svojo nalogo opravilo in vladi poslalo v obravnavo kakovostno gradivo, pripravljeno na podlagi trdnih argumentov in pereče humanitarne krize, ki se bo z odlašanjem samo še poslabšala, je dejal.

Sodelovanje Slovenije proti IS-ju se nadaljuje
V Washingtonu je v sredo potekalo do zdaj največje srečanje držav koalicije proti Islamski državi (IS), ki ga je gostil ameriški državni sekretar Mike Pompeo, zunanjim ministrom koalicije pa je spregovoril tudi predsednik ZDA Donald Trump. Trump je v nagovoru ministrom zagotovil, da je IS močno oslabljen. Cerar je dejal, da IS še vedno obstaja, še posebej na severu Iraka in v Siriji, in izvaja tudi kibernetske napade. Še vedno obstaja nevarnost, da na vojna območja prihajajo borci iz Evrope in se potem v Evropo tudi vračajo.

"Še vedno se kujejo zli načrti in zato je koalicija proti IS-ju potrebna še naprej," je dejal Cerar in zagotovil, da bo Slovenija v koaliciji ostala dejavna, dokler se ne končajo teroristične grožnje in zlorabe žensk, otrok in drugih skupin. Slovenija bo ostala dejavna članica koalicije držav z vojaško podporo inštruktorjev v Iraku, humanitarno pomočjo in delovanjem sklada ITF, je še dejal Cerar.

Po Cerarjevih besedah je res, da je bil IS vojaško poražen, še vedno pa ima celice v Iraku in Siriji in se želi širiti naprej. "Vseh 79 držav se je dogovorilo, da bomo še naprej skupaj dejavni, dokler se teroristi ne uničijo do konca in se ne osvobodijo ozemlja, kjer še delujejo, ter prenehajo kibernetski napadi in preprečijo finančni tokovi. Enotnost koalicije je bila ponovno izpričana, predvsem pa smo govorili, da je treba še naprej prispevati sredstva, da bomo še naprej uspešni," je dejal Cerar.

Ministri sprejeli izjavo o nadaljevanju boja proti IS-ju
Slovenija je članica koalicije proti IS-ju od leta 2014, med drugim sodeluje s pripadniki enote Slovenske vojske za specialno delovanje, ki pomagajo pri usposabljanju oboroženih sil iraškega Kurdistana. Minister je na srečanju obvestil tudi o dejavnostih Slovenije v boju proti terorizmu, nasilnem ekstremizmu in preprečevanju radikalizacije. Območje Zahodnega Balkana za Slovenijo ostaja področje posebnega interesa in Slovenija je v njej posebej prepoznana z dvema ključnima pobudama, ki sta postali tudi del politik EU-ja.

Zunanji ministri koalicije so na koncu srečanja sprejeli izjavo, s katero so se zavezali nadaljnjemu sodelovanju in delovanju proti IS-ju ter podobnim skupinam. Izjava omenja, da se je v zadnjem letu dni tiranije IS-ja v Iraku in Siriji osvobodilo 7,7 milijona ljudi. Ozemeljski porazi IS-ja v Iraku in Siriji so pomembna prelomnica, vendar ne pomenijo konca kampanje poti IS-ju. Med drugim je treba osvobojeno ozemlje stabilizirati.

Trump je v nagovoru ministrom dejal, da bo naslednji teden verjetno naznanil, da so IS-ju odvzeli 100 odstotkov zavzetega ozemlja, kar naj bi bila posledica njegovih pobud. Odstranili so več kot 60 vodilnih članov IS-ja, ki jih je označil za bolne in zblaznele ljudi. Zagotovil je, da je IS zdesetkan, ker nima več ozemlja za sprožanje novih napadov. Članicam koalicije se je zahvalil za sodelovanje.