Z vladnega urada za komuniciranje so po današnji seji vlade sporočili, da vlada predlaga spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva fleksibilnejši način določanja osnovne plače na zaposlenega glede na doseganje ciljev. Tako bi lahko osnovno plačo povišali ali znižali za 20 odstotkov.
(Ne)predlog je vključeval tudi delitev sredstev za delovno uspešnost v odvisnosti od doseženih konkretnih rezultatov dela, pri čemer bi lahko del plače iz delovne uspešnosti znašal do 50 odstotkov osnovne plače. Na to so se takoj negativno odzvali v sindikatu državnih organov.
A, kot kaže, takšne spremembe vlada ne predlaga, saj so naknadno z ministrstva za pravosodje in javno upravo sporočili, da je edina sprememba, ki jo predlaga vlada, da se ukine dodatek za akademske nazive, kot so specializacija, magisterij in doktorat.
Privarčevanih več kot pet milijonov evrov
Na novinarski konferenci po seji vlade je direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar povedal, da gre za "manjši popravek", na letni ravni pa se pričakuje prihranek 5,5 milijona evrov.
Zakon za javne uslužbence predvideva več različnih dodatkov, od položajnega dodatka do dodatka za delovno dobo, dodatka za manj ugodne delovne pogoje, za delo v manj ugodnem delovnem času, za mentorstvo in podobno.
Znesek dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat je določen s kolektivno pogodbo za javni sektor. Ta je leta 2008 določila dodatek v nominalnem znesku, in sicer je višina dodatka za specializacijo znašala 45 evrov bruto, za znanstveni magisterij 70 evrov bruto in za doktorat 115 evrov bruto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje