"Veseli me, da je prišlo v Sloveniji ob tem do velike enotnosti," je dejal Janša ob prihodu na tiskovno konferenco po seji vlade. Poudaril je, da se je pod nominacijo podpisalo veliko ljudi iz različnih sfer in z nasprotnih političnih polov. "Če kdo, si Pedro opeka zasluži Nobelovo nagrado za svoje dobrodelno delo v enem najrevnejših delov sveta," je dejal Janša.

Nominacija vlade je prišla po odločitvi evropskega poslanca Lojzeta Peterleta ter poslanca Pozitivne Slovenije in predsednika odbora DZ-ja za evropske zadeve Romana Jakiča, da predlagata Opeko za omenjeno nagrado za leto 2013.

Na pobudo Peterleta je Jakič pisal Thorbjornu Jaglandu, predsedniku odbora za Nobelovo nagrado. V pismu je Opeko označil kot "enega največjih sodobnih humanitarnih delavcev in prijatelja revnih".

Jakič je v pismu zapisal tudi, da Opeka že 30 let nesebično deluje v Skupnosti dobrih prijateljev (Akamasoa) in je pomagal več kot 15.000 brezdomcem, ki živijo na smeteh v slumih v Antananarivu, glavnem mestu Madagaskarja.

"Za svoje delo je prejel veliko mednarodnih priznanj in podpore in navsezadnje bi Nobelova nagrado za mir pomenila veliko priznanje Pedru Opeki in njegovim kolegom za humanitarno delo na Madagaskarju, eni najrevnejših afriških držav," je v pismu še zapisal Jakič.

Tudi SŠK podpira nominacijo
Podporo Jakičevemu in Peterletovemu predlogu so izrazili tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Nadškof Anton Stres je na spletni strani SŠK-ja tako zapisal: "Imel sem možnost, da sem ga tam dvakrat obiskal, prvič leta 1982 in drugič leta 2010. Obakrat sem na lastne oči videl in občudoval njegovo neizmerno zavzetost in požrtvovalnost v službi najbolj zapuščenih."

"Če bo gospod Pedro Opeka dobil Nobelovo nagrado za mir, bo postal nekakšen svetovni prvak na moralnem področju ljubezni do bližnjega in človekoljubnosti in sem globoko prepričan, da je do tega upravičen," je še zapisal Stres.

Leta 2009 je takratni predsednik Slovenije Danilo Türk Opeko odlikoval z zlatim redom za zasluge, najvišjim državnim odlikovanjem.