Vlada trdi, da podpira priznanje Palestine, a se od novembra lani do danes glede tega vprašanja ni natančno opredelila. Foto: BoBo
Vlada trdi, da podpira priznanje Palestine, a se od novembra lani do danes glede tega vprašanja ni natančno opredelila. Foto: BoBo
false
Odbor DZ-ja za zunanjo politiko je novembra lani zavrnil predlog o priznanju Palestine in predlagal, naj se o tem najprej izreče vlada. Zdaj vlada želi, da OZP o tem vprašanju še enkrat razpravlja, tokrat predvsem o tem, kdaj naj Slovenija izvede priznanje. Foto: EPA
Vlada za priznanje Palestine, a kdaj?

Vlada je obravnavala gradivo, povezano s priznanjem Palestine kot samostojne in neodvisne države, je na tiskovni konferenci dejal Erjavec. To je sicer storila že novembra lani, ko je Združena levica vložila predlog za priznanje Palestine. Spomnimo, takrat je kljub deklarativni naklonjenosti odbor DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) predlog o priznanju zavrnil in na pobudo SMC-ja sprejel sklep, naj se o tem najprej izreče vlada, pri čemer pa vladi OZP ni postavil nikakršnih rokov.

Erjavec je poudaril, da je postopek priznavanja držav v Sloveniji nekoliko drugačen kot v drugih evropskih državah. Drugje namreč priznanje izvedejo vlade, v Sloveniji pa je to pristojnost parlamenta, je dejal.

Odbor vladi, vlada odboru
Čeprav je OZP vlado že pozval, naj se izreče glede priznanja, pa vlada zdaj, kot je dejal minister, želi novo razpravo na OZP-ju, po kateri bi na vladi nadaljevali to točko dnevnega reda.

Vlada priznanje Palestine sicer podpira, prav tako vse tri koalicijske stranke, je dejal Erjavec, ki je zagotovil, da bo sklep, da se Palestina prizna kot suverena in samostojna država, na vladi gotovo sprejet, postavlja se le vprašanje primernega trenutka oziroma, "kdaj bo signal najmočnejši".

Raje skupaj s še kakšno članico EU-ja
Erjavec je še dejal, da vlada razmišlja, da bi priznali Palestino skupaj s še kakšno članico EU-ja. Kot je dejal, o priznanju Palestine zelo resno razmišlja Irska. Če nobena država EU-ja letos Palestine ne bo priznala, pa bo vlada predlagala, da se Palestina prizna do konca leta, je dejal Erjavec, ki je to zatrdil že v aprilskem intervjuju za MMC.

Minister je sicer priznal, da je zelo majhna verjetnost, da bi letos več evropskih držav priznalo Palestino, verjetneje je, da se bo to zgodilo naslednjega marca, je dodal, zato pušča vrata odprta za manjšo časovno fleksibilnost.

Če bi namreč kazalo, da bi več evropskih držav januarja ali februarja priznalo Palestino, bi bilo smiselno še malo počakati in priznati Palestino skupaj z njimi, je dejal Erjavec.

Čakalo se je na izraelsko vlado
Erjavec je v obrazložitvi dozdajšnjega čakanja na priznanje dejal, da so aprila lani pogajanja med Izraelom in Palestinci v okviru t. i. bližnjevzhodne četverice (ZN, ZDA, EU in Rusija) propadla, kmalu zatem pa se je začelo izraelsko obstreljevanje in invazija Gaze, oziroma, kot je dejal Erjavec, "spopadi med Izraelom in nekaterimi palestinskimi skupinami".

V izraelski poletni ofenzivi je umrlo okoli 2.300 Palestincev, od tega jih je bilo 70 odstotkov civilistov, na izraelski strani pa je umrlo 72 ljudi, od tega 6 civilistov.

Erjavec je dejal, da je bližnjevzhodni proces tisti, ki lahko prinese neko politično rešitev, pri čemer je Slovenija ves čas podpirala rešitev v obliki dveh držav. Med pogoji za dosego tega cilja je Erjavec izpostavil notranjo spravo med Palestinci in končanje gradnje izraelskih naselbin na palestinskem ozemlju. Nadaljnja gradnja teh naselbin namreč preprečuje politično rešitev, meni Erjavec.

Na palestinskih ozemljih, ki jih od leta 1967 zaseda Izrael, živi že več kot pol milijona judovskih naseljencev, kar predstavlja po definiciji Mednarodnega kazenskega sodišča vojni zločin.

Dvomi o izraelski iskrenosti
Čakalo se je torej na oblikovanje nove izraelske vlade po marčevskih volitvah v Izraelu, na katerih je slavil stari in novi premier Benjamin Netanjahu. Netanjahu je sicer tik pred volitvami glasove nabiral tudi z odkritim priznanjem, da ne bo oblikovanja palestinske države, dokler bo on na oblasti.

Kot je dejal Erjavec, je 22. junija francoski zunanji minister Laurent Fabius po obisku Izraela dejal, da Izrael sicer kaže pripravljenost na pogajanja, a da je vprašanje, ali je ta pripravljenost iskrena.

Erjavec je še spomnil na lanski val pozivov evropskih parlamentov svojim vladam, naj priznajo Palestino. To so storili že parlamenti Velike Britanije, Španije, Belgije, Francije in Luksemburga, je dejal. Švedska je oktobra lani Palestino že priznala.

Znotraj EU-ja je stališče, naj EU prevzame pobudo za zagon mirovnega procesa, je dejal Erjavec. Po njegovih besedah je prav, da Slovenija stori posredni pritisk na Izrael tudi s priznanjem suverenosti palestinske države.

Ni vprašanje, ali si upamo
V vladi ekonomskih posledic priznanja ne pričakujejo, je dejal minister. Erjavec sicer pričakuje odzive zlasti z izraelske strani, a kot je dejal, verjetno ne bodo takšne, ki bi zelo slabo vplivale na odnose med državama.

Erjavec je še dodal, da ZDA verjetno tudi ne bodo "preveč zadovoljne", a da ni vprašanje, "ali si upamo v priznanje". Ne pričakujemo, da bi Slovenija trpela kakšne posledice, ne nazadnje je tudi Vatikan priznal Palestino, je še dejal Erjavec.

Vlada za priznanje Palestine, a kdaj?