Vodje sodišč so obenem podprli tudi pravico in dolžnost vsakega sodnika, da odloča neodvisno, skladno z ustavo in zakonom ter po lastni vesti. Strinjajo se z izjavo sodnega sveta, da lahko sodniki moralno moč in integriteto sodstva najbolj zavarujejo tako, da kljubujejo političnim in pritiskom medijev ter pri odločanju v posameznem primeru ohranijo osebno pokončnost in zavezanost pravičnosti in pravu.

Predsednice in predsedniki sodišč konkretnega primera sicer niso omenili, a ugotavljajo, da zlasti v primerih, kjer so udeležene družbeno vplivne osebe, pogosto sledijo neodmerjeni odzivi, ki merijo na izpodbijanje verodostojnosti posamezne odločitve in tudi sodstva. Z vidika posameznika so takšne izjave morda lahko razumljive, vendar je treba vzeti v zakup tudi posledice, so zapisali.

Prav takšni odzivi namreč dobijo veliko pozornost javnosti in pomembno vplivajo na splošno zaupanje kot tudi ravnanje drugih posameznikov v njihovih sodnih postopkih, so opozorili. Na najširši ravni pa lahko vodijo do nadaljnjih slabo premišljenih zakonskih in sistemskih rešitev, ki bi utegnile v prihodnosti ponovno negativno vplivati na delovanje sodnega sistema in posledično pravne države kot celote.

Le s pravnimi sredstvi
Dodali so, da merilo kakovosti odločitve ne sme biti zadovoljstvo posameznika z njenim izidom ter da je pravilnost in zakonitost posamezne sodne odločbe mogoče preizkusiti le s pravnimi sredstvi. Sicer pa so v izjavi izpostavili tudi, da se delovanje slovenskih sodišč in sodstva kot celote v zadnjih letih občutno izboljšuje, kar ugotavljata tako domača kot tuja strokovna javnost.

Ne glede na siceršnji trud in delovanje pa so poleg notranjih dejavnikov za zaupanje javnosti izrazito pomembni tudi zunanji dejavniki, vključno z obravnavo sodstva v javnosti, opozarjajo v izjavi.