Ljudsko kuhinjo na Strossmayerjevi ulici v Mariboru je lani obiskalo povprečno 43 ljudi na dan, letos pa 53. Kot je povedal Boštjan Cvetič, strokovni vodja socialnih programov pri Nadškofijski karitas Maribor, so kuhinjo obiskali najbolj ranljivi in socialni izključeni pripadniki družbe, to so brezdomci, azilanti in ljudje brez statusa, ki jim topel obrok ne pomeni le potešitve lakote, ampak tudi krepitev zdravja.

Lani so za delovanje ljudske kuhinje v Karitasu zbrali nekaj več kot 82.000 evrov, letos pa jim je uspelo zbrati okoli 15.500 evrov. 30.000 evrov jim je obljubila še Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, upajo pa tudi na izdatnejšo pomoč mariborske občine, ki je lani ljudski kuhinji namenila le 1.200 evrov.

Vse več prosilcev v humanitarnih programih, vse manj darovalcev
Dejstvo, da se število obiskovalcev povečuje, kaže, da socialna stiska v Mariboru še ni dosegla dna. Sicer pa število prosilcev narašča tudi pri drugih programih. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so prejeli 544 prošenj za finančno pomoč pri plačilu najnujnejših življenjskih potrebščin, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V zavetišču so letos zabeležili že 2.000 nočitev, lani pa so jih v celem letu okoli 4.000.

Ob tem upada število darovalcev. Letos je bilo tako zaznati okoli 30-odstotni upad glede na enako obdobje lani, saj mnogi, ki so nekdaj darovali, zdaj nimajo niti za lastno preživetje. Več klicev prejmejo tudi v Rdečem križu, je pojasnil sekretar območnega združenja Alojz Kovačič. V Mariboru je namreč samo letos delo izgubilo več kot 2.500 ljudi.