Med ponesrečenimi je vse več tujcev. Foto: EPA
Med ponesrečenimi je vse več tujcev. Foto: EPA
Nesreča na Voglu
Prejšnji teden se je na Voglu ponesrečila danska državljanka, ki je skočila v tandemu. Foto: MMC RTV SLO

Je pač tako: tujci si želijo poleteti, ko so tukaj. Domačin pa pride na hrib in vidi, da preveč piha, zato se obrne in gre domov.

Žarko Trušnovec

"Lani smo pri nas, na Tolminskem, kjer so najboljši pogoji za padalce, v celem letu imeli 32 nesreč, drugod po Sloveniji pa nekje med deset in petnajst, letos pa jih je pri nas bilo že 30," nam je pojasnil Trušnovec. A razlogov za pogostejše nesreče ne vidi v pomanjkanju znanja, nepoznavanju terena ali neprevidnosti: "Mislim, da je letos toliko več poletov - sezona je odlična, vsak dan imamo na stotine poletov, zato je logično, da je tudi več nesreč."

Ob tem priznava, da je večina ponesrečenih v zadnjem času tujcev, saj sta bila po njegovih podatkih le dva od ponesrečenih Slovenca: "Je pač tako: tujci si želijo poleteti, ko so tukaj. Domačin pa pride na hrib in vidi, da preveč piha, zato se obrne in gre domov."

Največ poletov jadralnih padalcev (in posledično tudi nesreč) je sicer na Tolminskem, saj se lahko tam padalci dvignejo najvišje, do 3.000 metrov.

S policije so za MMC sporočili, da posebne statistike glede nesreč jadralnih padalcev ne vodijo, saj imajo skupno evidenco za vse nesreče v zračnem prostoru, kamor sodijo tudi denimo nesreče z zmaji in letalske nesreče. V prvem polletju letos je bilo takih nesreč deset.

Na Gorski reševalni zvezi pa so letos našteli 36 nesreč pri aktivnostih v zraku. Lani se je v celem letu zgodilo 45 tovrstnih nesreč.

Nizozemca odneslo dvajset kilometrov daleč
V drugem tednu julija so v Gorski reševalni službi Tolmin obravnavali kar tri dogodke v zvezi z jadralnimi padalci. Kot navajajo, je imel velikansko srečo starejši nizozemski jadralni padalec, ki je poletel s Kobariškega Stola. Močan veter ga je potegnil visoko v nevihtni oblak. Kako visoko ga je v oblaku dvignilo, ni vedel povedati, spomnil se je le tega, da ga je dvigalo in premetavalo zelo hitro in da so mu v trenutku zamrznila očala. Padalo, ki ga ni mogel več upravljati, je čez približno tri ure samo pristalo približno 20 kilometrov proč. Na srečo ga je tam opazil planinec, ki je takoj ukrepal, zato jo je Nizozemec odnesel le z lažjimi omrzlinami.

Nemec pristal na drevesih, Čeh padel na pobočje
Srečno jo je odnesel tudi nemški jadralni padalec, ki je zaradi prenizke višine leta nepoškodovan pristal na drevesih na strmem pobočju Jalovnika. Pri sestopu so mu pomagali reševalci.

Huje pa se je v tem tednu poškodoval češki jadralni padalec, ki je padel na pobočje Kobariškega Stola. K sreči je slovenskemu prijatelju poslal SMS-sporočilo s koordinatami, še navajajo na tolmniski GRS.

V drugi polovici julija pa smo poročali o smrtih jadralnih padalcev na Učki in Voglu.

Od padalcev do nenamernih turistov
Kot razmišlja Miljko Lesjak, Gorska rešavalna služba Tolmin, se padalci, kakor hitro nehote pristanejo na kakem strmem in težko prehodnem področju, spremenijo v navadne planince ali celo turiste, nevajene nepoznanega terena. "Povrhu vsega pa tovorijo s seboj še težko in nerodno padalo. Je potem še kakšna razlika med njimi in planinci, ki zaidejo v neprehoden teren in zaprosijo za pomoč in reševanje?" se sprašuje.

Je pač tako: tujci si želijo poleteti, ko so tukaj. Domačin pa pride na hrib in vidi, da preveč piha, zato se obrne in gre domov.

Žarko Trušnovec