Tako kaže javnomnenjska anketa, ki so jo v okviru Strokovnih podlag urejanja javnega prometa v regiji opravili v Omega Consultu, ki je za Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije pripravil raziskavo. Na drugem mestu po pomembnosti dejavnikov pri prevozu so stroški prevoza, na tretjem pa udobje.

Regionalna razvojna agencije Ljubljanske urbane regije je študijo naročila, da bi poiskali najboljše možnosti za izboljšanje javnega potniškega prometa v LUR-u ter s tem dosegli cilj v načrtovanem obdobju povečati število potovanj z javnim potniškim prometom za več kot 50 odstotkov. Zato je bilo najprej treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje.

Potnike iz osebnih vozil je treba preusmeriti v javni potniški promet
Ker je dosedanji razvoj prometnega sistema potekal predvsem v smeri izboljševanja cestne infrastrukture in s tem izboljševanja mobilnosti za uporabnike osebnih vozil, je javni potniški promet stagniral, ugotavlja raziskava. Za izboljšanje mobilnosti je tako treba preusmeriti del potnikov iz osebnih vozil na javni potniški promet. Kakšne so zamisli o ureditvi javnega potniškega prometa v prihodnjih letih, si lahko preberete tukaj, v tem prispevku pa se bomo posvetili obstoječemu stanju.

Na območju Ljubljanske urbane regije je okoli 1.900 avtobusnih postaj, od tega pa jih 34 omogoča prestop med mestnim in primestnim prevozom. Največja gostota postajališč je na območju Mestne občine Ljubljana, saj je tam tudi gostota poseljenosti največja, cestna mreža pa najbolj razvejana.

Vztrajno zmanjševanje števila prepeljanih potnikov
Od leta 2002 naprej se je vztrajno zmanjševalo število prepeljanih potnikov (za 34 odstotkov) in število prevoženih kilometrov v primestnem in medkrajevnem avtobusnem prometu. V mestnem avtobusnem prometu slika ni bistveno vzpodbudnejša, saj se kljub ohranjanju števila linij oziroma njihovemu povečevanju ter povečevanju prevoženih kilometrov, zmanjšuje število potnikov (od leta 2002 do 2007 za 13 odstotkov).

Dostopnost avtobusnega prevoza je odvisna tudi od urejanja cestnega omrežja, hitrost pa od obremenjenosti omrežja. Najbolj obremenjeni sta zahodna in severna ljubljanska obvoznica, kjer se na dan prepelje 70.000 avtomobilov, sledi avtocesta proti Vrhniki (60.000 avtomobilov) in proti Šmarju - Sapu (42.000 avtomobilov). Precej obremenjene so še ceste Ljubljana–Trzin, Ljubljana–Medvode, Dol pri Ljubljani–Litija in Škofljica–Velike Lašče.

Na ljubljanskih vpadnicah avtobus na manj kot pet minut
Z javnim avtobusnim prevozom so najbolje opremljeni prebivalci med Ljubljano in naslednjimi kraji: Trzinom, Vrhniko, Medvodami, kjer se opravi po 300 voženj avtobusov na dan. Sledi relacija Ljubljana–Grosuplje s 225 vožnjami na dan, Ljubljana–Ig (40) in Ljubljana–Litija (35). Najbolje so z Ljubljano prek avtobusnih povezav povezana naselja Kranj, Kamnik, Ribnica in Logatec (prek Vrhnike).

V mestnem potniškem prometu se na avtobusnih postajališčih v središču Ljubljane v jutranjih konicah vsako minuto ustavi avtobus. Najpogostejši so avtobusi na petih mestnih vpadnicah, iz Šiške (Celovška cesta), iz Viča (Tržaška cesta), iz Fužin (Zaloška cesta), iz Črnuč (Dunajska cesta), iz BTC-ja (Šmartinska cesta). Frekvenca ustavljanja avtobusov je tu manjša od petih minut.

Treba je povečati potovalno hitrost
Kot omenjeno je najpomembnejši dejavnik (ne)izbire javnega potniškega prometa potovalni čas. V mestnem potniškem prometu so v jutranji in popoldanski konici hitrosti okoli 15 km/h dosežene na linijah 1, 9, 11 in 20. Prizadevanja pristojnih pa gredo v smeri, da bi se te hitrosti še povečale oziroma, da bi se povečale tudi na drugih linijah.

Rezultat povprečne hitrosti na povprečen šolski delavnik kaže, da kakovost storitev javnega potniškega prometa omejuje prepustnost prometne infrastrukture. Težave nastajajo predvsem pri linijah, ki prevozijo obe ljubljanski ozki grli, to sta Bavarski dvor in del Zaloške ceste, ugotavlja študija. V primestnem prometu potovalni čas in povprečne hitrosti omejuje gostota postajališč.

V 26 občinah je okoli 60 železniških postajališč, kar pomeni, da je postaja na približno vsakih 3,5 kilometra proge. V železniškem prometu je najmočnejša linija med Ljubljano in Litijo (zaradi poti naprej proti Štajerski in Hrvaški), kjer se z okoli 100 vlaki na dan prepelje okoli 9.400 ljudi. Zelo močna je še povezava med Ljubljano in Domžalami (40 vlakov in 4.800 potnikov), Medvodami in Ljubljano (45 vlakov in 2.500 potnikov), med Borovnico in Ljubljano (52 vlakov s 1.400 potniki) ter Škofjo Loko in Ljubljano (41 vlakov in 2.200 potnikov). Najbolje so tako prek železniške infrastrukture z Ljubljano povezana naselja Kranj (skozi Škofjo Loko), Kamnik (skozi Domžale), Grosuplje, Litija in Logatec.

Okoliška urbana središča močno vezana na Ljubljano
Naj omenimo, da so vsa urbana središča Ljubljanske urbane regije funkcionalno močno vezana na Ljubljano. Ker je obstoječi standard povezav med urbanimi naselji javni potniški promet premalo konkurenčen standardu povezav, ki jih ponuja cestna infrastruktura, narašča uporaba osebnega avtomobilskega prometa. V okviru predlogov standardov povezav med rangi urbanih naselij je tako treba razmišljati predvsem v smeri zagotavljanja konkurenčnosti javnega potniškega prometa glede na vožnjo z avtomobilom.

Ena izmed rešitev, kako več ljudi "prisiliti" v uporabo javnega potniškega prometa je destimulacija uporabe osebnih avtomobilov, ko ne bo več mogoče parkirati v mestnih središčih oziroma bi bile za vstop v mesto predvidene izjemno visoke ekološke takse. Več kot polovica anketirancev bi zaradi tega začela uporabljati javni potniški promet. Če bi se z javnim prevozom na cilj prišlo hitreje kot z avtomobilom in bi bilo potovanje bolj udobno kot zdaj, pa bi javni prevoz bolj pogosto uporabljalo 46 odstotkov vprašanih.