V letu 2017 so števci koles, ki so postavljeni na šestih ljubljanskih ulicah – Drenikovi, Celovški, Dunajski, Kajuhovi, Šmartinski in Poljanski – skupno našteli 3,7 milijona kolesarjev, to je povprečno dobrih 10.000 kolesarjev na dan. A ta številka zajema le kolesarje, ki se vozijo mimo števcev.

Drug podatek kaže, da je bilo leta 2013 11 odstotkov vseh poti v Ljubljani opravljenih s kolesom. Kot navaja Ljubljanska kolesarska mreža, to v absolutnih številkah pomeni, da je bilo s kolesom opravljenih okoli 75.000 poti na dan. Pri tem je treba upoštevati, da kolesar v enem dnevu običajno opravi več kot eno pot, zato ne govorimo o številu kolesarjev, temveč o številu opravljenih poti. Za primerjavo: v do kolesarjev najprijaznejših mestih deleži vseh opravljenih poti znašajo tudi do 50 odstotkov.

Je Ljubljana do kolesarjev prijazno mesto?

Svetovno gledano je Ljubljana do kolesarjev prijazno mesto, sicer ne bi imela toliko kolesarjev, je prepričana Lea Rikato Ružić iz Ljubljanske kolesarske mreže. "V zadnjem desetletju je bilo izvedenih kar nekaj dobrih ukrepov, imamo razmeroma visok delež kolesarjenja, kolesarijo tako mladi kot starejši, moški in ženske, kar je dober kazalnik. Kar nekaj kolesarskih površin imamo, varnostna statistika je zadovoljiva. A pomembno je, da se primerjamo z najboljšimi."

Leta 2017 je bila Ljubljana na lestvici Copenhagenize, ki predstavlja seznam do kolesarjev najprijaznejših mest na svetu, uvrščena na 8. mesto, letos pa je padla za kar šest mest, na 14. mesto. "Prav vsak kolesar vam bo naštel kar nekaj negativnih vidikov kolesarjenja v Ljubljani, to je tudi zaznano z letošnjim padcem z 8. na 14. mesto na zgoraj omenjeni lestvici."

Številna gradbena dela brez obvozov za kolesarje

K slabši oceni pripomorejo predvsem nesklenjeno kolesarsko omrežje, preozke in neudobne površine, premalo površin za parkiranje koles, slab dostop do nekaterih večjih zaposlitvenih središč, neupoštevanje kolesarjev med gradbenimi deli itd. Na vprašanje, ali so v prestolnici letos, ko po ulicah potekajo številna gradbena dela, ustrezno uredili tudi obvoze za kolesarje, Rikato Ružićeva odgovori: "Praviloma žal ne. Največ, kar dobimo, je znak prepovedano za kolesa ali pa samo puščico za obvoz, ki pa ni urejen. Najhuje je pri mostu pri Cukrarni, pa pri Hotelu Intercontinental."

Glavne kolesarske vpadnice: Šiška, Bežigrad, Fužine, Rudnik, Vič, BTC

Težko bi rekli, da so glavne kolesarske vpadnice z Viča, Bežigrada, Rudnika, Fužin brezhibno urejene. Popolnoma neustrezna je vpadnica proti Rudniku. Proti Fužinam je dobro urejeno šele od Most dalje, prej pa je povezava neudobna, ozka in ponekod kar nevarna, opažajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

"Proti Viču in Bežigradu je kar nekaj težav, vendar bodo te v prihodnjem letu ali dveh odpravljene, projekti so že pripravljeni. Verjetno je le proti Šiški precej dobro urejeno, čeprav je infrastruktura že dotrajana in pogrešamo gladkejšo površino, zgladitev neudobnih robnikov in odstranitev nevarnih količkov. Tudi Šmartinska cesta je kar v redu, Litijsko pa bodo končno uredili," nekaj upanja kolesarjem vlije Rikato Ružićeva.

Najnevarnejši odseki za ljubljanske kolesarje

Kot poudarja sogovornica, so za kolesarje nevarne vse tiste točke, kjer se kolesarska steza nenadoma konča in se priključi na cesto. Nevarna so mesta, ki so slabo pregledna, kjer so količki in kjer je vozna površina slabo vzdrževana. Sicer pa se največ nesreč zgodi tam, kjer je največja gostota kolesarjev. "Po našem mnenju je zelo nevarna Dolenjska cesta, ki ima kolesarsko stezo urejeno samo na delu ceste, pa še to samo v eno smer, hitrosti so velike, vozišče v zelo slabem stanju, a tam hudih nesreč ni veliko, ker tudi kolesarjev ni veliko," pojasni Rikato Ružićeva. Smrtnih nesreč kolesarjev je v Ljubljani razmeroma malo, v povprečju ena na leto. Do zdaj pa so se zgodile na povsem različnih delih mesta.

Številne kolesarske poti so prenovljene, a pogosto neustrezno

V Ljubljanski kolesarski mreži so sicer zadovoljni, ker je MOL v zadnjem času velik delež evropskih sredstev namenil prav za kolesarsko omrežje. Prenavljajo se Vodnikova, Trubarjeva, Poljanska, Drenikova, sledile bodo Tržaška, Dunajska, Parmova. Pravkar so prenovili stezo ob Topniški, ureja se Litijska. Kakšna je kakovost obnove, pa je drugo vprašanje.

"Prešernova, Drenikova, Hradeckega so razmeroma v redu izvedene, a brez presežkov, do katerih bi prišli z večjo omejitvijo avtomobilskega prometa, kar počnejo v do kolesarjev prijaznih mestih. Ob Letališki in na Zaloški v Polju so zadovoljivo izvedli povezave, na Rudniku sta dve krajši, a pomembni novi povezavi. Spodnji del Slovenske ceste je precej bolje urejen glede na prejšnjo situacijo," opaža Rikato Ružićeva, a dodaja, da njihova kolesarska mreža stalno naslavlja novoodkrite težave na občino, mesto pa je za kolesarje še daleč od optimalnega.

"Še vedno se pri novih projektih ob uvozih pojavljajo t. i. rodeoučinki, kar je popolnoma nesprejemljivo, na pamet se eksperimentira z nekaterimi rešitvami, ki jih do kolesarjev prijazne države ne uvajajo." Tako se včasih s prenovo za kolesarje celo poslabša prej obstoječa infrastruktura. Tu so kovinski čepi za označevanje kolesarske površine na Gosposvetski in Dalmatinovi, neprimerne so nekatere skupne površine s pešci, kot je na primer na Bavarskem dvoru. Ponekod je nepotrebna gradnja bypassov (obvoz za avtomobile, ki zavijajajo desno). "Definitivno bi stvari lahko bolje izvedli. Predvsem tako, da bi poslušali želje kolesarjev in premišljeno izbrali rešitve glede na primere dobrih praks. In da bi ključni zaposleni na občini tudi sami sedli na kolo."

Kolesarska vizija Ljubljane

Glede na to, da bomo morali do leta 2030, torej v dobrih desetih letih, najverjetneje za kar 50 odstotkov znižati izpuste toplogrednih plinov, enega večjih deležev pa v Sloveniji predstavlja prav promet, se zdi vlaganje v zadovoljivo kolesarsko infrastrukturo ena izmed smiselnih rešitev. Kot opaža Rikato Ružičeva, gre vizija trajnostnega prometa sicer v pravo smer, a se v praksi prepogosto krši. Kolesarsko vizijo pa bi bilo za začetek treba sprejeti, saj v nasprotju z do kolesarjev prijaznih mest Ljubljana nima kolesarske strategije, ampak je ta samo delno zajeta v Celostni prometni strategiji, kar pa je po mnenju Rikato Ružičeve premalo.

"Nekaj korakov so na MOL-u že storili v pravo smer, število kolesarjev se počasi povečuje, vemo tudi, da ne moremo pričakovati sprememb čez noč, a dela je še ogromno. Bojim se, da dokler se korenito ne spremeni miselnost, torej da je kolesarjenje najčistejša, socialno pravična, na krajše razdalje pogosto najhitrejša in poleg pešačenja najbolj zdrava oblika mobilnosti, potem ne pričakujemo še velikih premikov."