Zakoni, ki bi omejili pravice do kandidiranja pravnomočno obsojenih na najvišje položaje, niso prepričali niti opozicije niti koalicijskih poslancev. Foto: BoBo
Zakoni, ki bi omejili pravice do kandidiranja pravnomočno obsojenih na najvišje položaje, niso prepričali niti opozicije niti koalicijskih poslancev. Foto: BoBo

Sveženj, ki ga je v parlamentarni postopek vložil ZaAB, vključuje novele zakonov o državnem svetu, vladi, volitvah predsednika republike in lokalnih volitvah. Med drugim so novele predvidevale, da za državnega svetnika, premierja, ministra, predsednika republike, župana in občinskega svetnika ne bi mogle biti izvoljene osebe, ki so pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen. Večini pa bi mandat prenehal, če bi jih v času mandata doletela taka obsodba.

Vendar predlogi niso dobili zadostne podpore članov odbora za notranje zadeve, saj so proti njim glasovali tako koalicijski kot tudi opozicijski poslanci. Koalicijski poslanci so ob tem napovedali, da bo koalicija pripravila svoj sveženj zakonov, ki bo sistemsko uredil področje, da bo enako za vse. Po mnenju zakonodajno-pravne službe je bila namreč težava tega svežnja v tem, da ni spreminjal zakona o volitvah v DZ, zaradi česar bi bili poslanci v drugačnem položaju od drugih voljenih funkcionarjev.

SDS bi omilil omejitve in vključil SDV
Zavrnitev svežnja zakonov so pozdravili poleg koalicije tudi v opozicijskih SDS-u in NSi-ju, kjer so mnenja, da je veliko stvari v zakonih treba dodelati, tako da bodo skladni z ustavo. Po mnenju poslanke SDS-a Anje Bah Žibert pa ti zakoni v tem trenutku niso ključnega pomena za Slovenijo.

So pa v SDS-u predlagali dopolnila zakonov, po katerih bi omilili prepoved kandidiranja na visoke funkcije. Obenem pa je poslanec SDS-a Vinko Gorenak predlagal, da na te funkcije ne bi smele kandidirati osebe, ki so v prejšnjem sistemu sodelovale s Službo državne varnosti (SDV). Po mnenju poslancev SMC-ja in ZaAB-ja pa je takšno izvajanje lustracije po 25 letih nesmiselno.