Zalar je za TV Slovenija povedal, da bo premier Pahor na petkov sestanek povabil
Zalar je za TV Slovenija povedal, da bo premier Pahor na petkov sestanek povabil "obe akterki spora", ki je nastal med aktualno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in višjo tožilko Branko Zobec Hrastar. Foto: MMC RTV SLO
Sodstvo
Premier Pahor si želi preprečiti kopičenje problemov na način, ki vodi v nezaupanje v državne institucije. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor, Aleš Zalar, Barbara Brezigar
Politična abeceda: premierju se med A in Z zatika pri BB. Foto: MMC RTV SLO
Kaj o dogajanju okoli Brezigarjeve pravi stroka?
Kronologija sporov Brezigarjeve in Zalarja
Koalicija ni dorekla usode Brezigarjeve

Borut Pahor bo z odločitvijo o usodi Barbare Brezigar počakal do petka, ko se bo sestal z njo in Alešem Zalarjem, je po kolegiju povedal vodja poslanske skupine SD-ja Bojan Kontič. To je potrdil tudi predsednik vlade, ki je ob obisku družbe Revoz v Novem mestu pojasnil, da je namen petkovega sestanka ugotoviti, kako bi se moralo v prihodnje odzivati na nakopičena vprašanja in ohraniti zaupanje ljudi v pravno državo in njene ustanove. Prepričan je, da bo v petek vendarle narejen korak naprej.

Pahor: Ne želim odločati med Brezigarjevo in Zalarjem
Poleg tega je Pahor dejal še, da ne želi, da bi se bilo treba odločati med Brezigarjevo in Zalarjem, saj se morajo problemi glede pristojnosti po njegovih besedah rešiti tako, da bo državno tožilstvo delovalo učinkovito, uspešno in zakonito, ministrstvo pa izpolnilo pričakovanja, ki so vezana na njegove pristojnosti.

Tem besedam je na neki način pritrdil tudi Zalar, ki je za TV Slovenija dejal, da sta se s Pahorjem po kolegiju dogovorila, da "je nujno, da odmaknemo politiko od postavljanja in odstavljanja vodilnih tožilcev v državi". Dodal je, da je njegovo ministrstvo to že storilo v primeru predsednikov sodišč in bi to rado doseglo tudi pri tožilcih, je poročala TV Slovenija.

Zalar: Če bo imenovanje v pristojnosti državnotožilskega sveta, se ne bomo vmešavali
Če bo DZ podprl koncept, po katerem bi bilo imenovanje ali odstavljanje generalne državne tožilke v pristojnosti državnotožilskega sveta in ne parlamenta ali vlade, LDS, DZ in vlada ne bodo šli v postavljanje novega generalnega državnega tožilca - in to ne glede na to, kdaj se Brezigarjevi izteče mandat, je obljubil.
Uvrstitev točke o Brezigarjevi na dnevni red vrha koalicije sta sicer zahtevali stranki Zares in LDS, ki naj bi tudi predlagali, da se kolegij sestane v razširjeni sestavi, kar pomeni, da so se ga udeležili tudi vodje poslanskih skupin in pravosodni minister.

Zares in LDS zahtevata zamenjavo Brezigarjeve
V Zaresu in LDS-u zamenjavo Brezigarjeve zahtevajo zaradi ravnanja tožilstva v primeru finskega novinarja Magnusa Berglunda in neposrednega komuniciranja Brezigarjeve s policistom specializiranega oddelka tožilstva, ki preiskuje, kdo je v javnost posredoval slike mrtvega Saše Baričevića, ki so ga ubili psi.

Med (ne)odvisnostjo, (ne)strokovnostjo in političnimi razmerji
Minister iz vrst LDS-a Aleš Zalar je prepričan, da je bila v primeru Berglunda kršena neodvisnost tožilke, ki je odločala o omenjeni zadevi - Branka Zobec Hrastar je kmalu zatem odstopila -, s strani vodje ljubljanskega okrožnega tožilstva. Omenjeno komuniciranje Brezigarjeve s policistom naj bi bilo po njegovem mnenju nezakonito.

Brezigarjeva pa je v pismu, ki ga je premierju poslala v četrtek, komuniciranje s policistom označila za zakonito, saj zakon o tožilstvu "eksplicitno določa, da mora biti generalni državni tožilec nemudoma obveščen o zadevah širšega javnega pomena". Tudi odločanje glede Berglunda je bilo po njenem mnenju zakonito. V bran Brezigarjevi so v ponedeljek stopili tudi nekateri tožilci.

Petkova "sprava"
Za zdaj še ni znano, ali bo razrešitev Bezigarjeve v četrtek predmet razprave tudi na vladi, saj je premier Borut Pahor za petek napovedal skupen sestanek med njim, Brezigarjevo in Zalarjem.
Minister Zalar je v medijih posredno nakazal, da je od morebitnega obstoja Brezigarjeve na tožilskem vrhu lahko odvisen tudi njegov obstanek v vladi. S tem pa tudi morebitna usoda koalicije in razmerij znotraj nje. Na drugi strani se v javnosti pojavlja tudi zaskrbljenost zaradi morebitne "uzurpacije" represivne sfere javnega sektorja s strani liberalne demokracije.

Gorenak: Kresalova in Golobič izsiljujeta Pahorja
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak pa je opozoril, da se je odstavljanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar začelo 8. julija lani, ob obravnavi poročila o delu tožilstva na odboru za notranjo politiko in pravosodje. Takrat so, po njegovih besedah, leteli očitki na njeno delo, čeprav naj bi poročilo kazalo na premike v obdobju njenega mandata. V SDS-u menijo, da se že dalj časa odvija scenarij menjave generalne državne tožilke, zato so vložili tudi zahtevo za sklic izredne seje odbora za notranjo politiko in pravosodje, katere tema bodo politični pritiski na tožilstvo. V stranki so izrazili prepričanje, da je koalicijski vrh, na katerem so obravnavali zahtevo LDS-a in Zaresa za razrešitev Brezigarjeve, izsiljevanje predsednika vlade s strani predsednikov teh dveh strank.

Kaj o dogajanju okoli Brezigarjeve pravi stroka?
Kronologija sporov Brezigarjeve in Zalarja
Koalicija ni dorekla usode Brezigarjeve