Preiskava, ki poteka, prav tako pa tudi na prvi stopnji že končano sojenje nekdanjemu ministru za obrambo Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu sta pokazala, da Kosove
Preiskava, ki poteka, prav tako pa tudi na prvi stopnji že končano sojenje nekdanjemu ministru za obrambo Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu sta pokazala, da Kosove "nepreverjene informacije", ki jih je podal finskim preiskovalcem, niso točne. Foto: BoBo

Iz predloženega gradiva je razvidno, da so bili pogodbeni pogoji za navedeni družbi celo manj ugodni, kot pri primerljivih naročnikih poštnih storitev.

Del zapisa o poslovanju Pošte Slovenije s podjetjema Progresija in Zame-tek iz kazenske prijave, ki jo je podala Komisija za preprečevanje korupcije
V obtožnici zoper predsednika SDS-a Janeza Janšo in še štiri druge obtožene ni omenjena Kosova informacija, da naj bi Janša kot predsednik vlade odločil, kdo lahko dobi posel z osem kolesniki. Foto: MMC RTV SLO

Komisija je v letih 2008 in 2009 prejela več prijav o sumu korupcije v nekaterih javnih podjetjih, ki naj bi sodelovala pri financiranju brezplačnih časopisov, t. i. brezplačnikov, Slovenski tednik in Ekspres

Iz kazenske prijave Komisije za preprečevanje korupcije

Januarja 2010 je takratni vodja protikorupcijske komisije Drago Kos vrhovnemu državnemu tožilstvu, policiji, davčni upravi in uradu za preprečevanje pranja denarja poslal kazensko prijavo z naslovom: Sum korupcije, davčnih utaj, pranja denarja in povezav financiranja brezplačnikov z nakupom oklepnikov 8 x 8.

V prijavi je Kos v prvem delu zapisal, da je protikorupcijska komisija "v letih 2008 in 2009 prejela več prijav o sumu korupcije v nekaterih javnih podjetjih, ki naj bi sodelovala pri financiranju brezplačnih časopisov, t. i. brezplačnikov, Slovenski tednik in Ekspres".

Kdo je sodeloval pri financiranju brezplačnikov?
Komisija je pozvala javna podjetja, navedena v prijavah, naj pošljejo podatke o sodelovanju pri financiranju brezplačnikov.

Iz Mobitela so jim sporočili, da so preko zunanjih zakupnikov oglaševalskega prostora oglaševali v Slovenskem tedniku, višine zneskov pa niso želeli razkriti, saj se sklicujejo na poslovno skrivnost. Telekom je preko medijskega zakupnika Media Polis oglaševal v Slovenskem tedniku, vrednost posla pa je znašala 11.625 evrov.

Zavarovalnica Triglav je imela v letu 2008 preko oglaševalske agencije od 4 do 5 oglasov v Slovenskem tedniku, podatkov o zneskih pa niso navedli. Pozavarovalnica Sava brezplačnikov ni financirala, v letu 2008 pa je v Slovenskem tedniku objavila 2 oglasa.

"Večji del stroškov oglaševanja v skupni akciji je pokril SOD. Oglaševalska kampanja je potekala preko najetega podjetja Media Polis," so zapisali in dodali, da so stroški oglaševanja znašali pet tisoč evrov, skupni stroški kampanje 390 tisoč evrov, stroškov, ki jih je kril SOD, pa niso navedli.

Nova Kreditna banka Maribor je posredno, preko agencije za nakup medijskega prostora, v Slovenskem tedniku leta 2008 objavila 6 oglasov. Oglaševanje je v skupni vrednosti znašalo 12.686,25 evra, podrobnosti pa po njihovih besedah ne morejo posredovati, ker niso poslovali neposredno z oglaševalcem.

"Komisija ne more ocenjevati, ali je šlo za sporna nakazila"
Pošta Slovenije je v letu 2008 sklenila pogodbo o opravljanju poštnih in drugih storitev z družbama Progresija (za distribucijo brezplačnika Slovenski tednik) in Zame-tek (za brezplačnik Ekspres), oglaševali pa so v Slovenskem tedniku.

"Iz predloženega gradiva je razvidno, da so bili pogodbeni pogoji za navedeni družbi celo manj ugodni kot pri pri primerljivih naročnikih poštnih storitev. Oglaševanje v Slovenskem tedniku so plačali 49.068 evrov, kar je za polovico manj, kot so njihovi stroški oglaševanja v primerljivih publikacijah," je zapisano v prijavi.

Na Abanki in Petrolu so zatrdili, da brezplačnikov niso financirali in da v njih niso oglaševali, iz Siola in Adrie Airways pa odgovora niso poslali.

"Na podlagi odgovorov, ki smo jih prejeli, Komisija ni in ne more ocenjevati, ali je šlo za sporna finančna nakazila," nato navaja Kos.

Je dobrodelna organizacija enako kot podjetje?
Kos je v drugem delu prijave zapisal: "Podjetje Progresija naj bi bilo v poslovnih povezavah z Dušanom Strnadom, ki nastopa kot lastnik več podjetij, med njimi Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski s sedežem na Trstenjakovi 8, Ljubljana, in Gregorjev svet dobrote – dobrodelni zavod, Cesta 24. junija št. 23, Črnuče, Ljubljana. Po času ustanovitve in uspešnosti poslovanja ter domnevnih političnih povezavah sta zelo podobni podjetjem Progresija in Zame-tek. Ustanova Vrtnica je bila ustanovljena leta 2007 ..."

Kot poroča revija Reporter, je bil Dušan Strnad do leta 2010 glavni tajnik SDS-a, prav tako pa je sedež te stranke na Trstenjakovi 8, enako kot Ustanove vrtnica, kar je mogoče ugotoviti ob pregledu javno dostopnih podatkov na spletu. Ti po njihovih besedah kažejo tudi to, da pri Ustanovi Vrtnica ne gre za podjetje, kot navaja Kos, ampak za dobrodelno fundacijo, ki nima lastnikov, temveč samo ustanovitelje. Dušan Strnad naj bi bil le eden izmed njih. Ustanova se ne ukvarja s profitnimi dejavnostmi oziroma s poslovanjem. Prav tako je v javno dostopnem registru mogoče ugotoviti, da ustanova ni davčni zavezanec in da je bila registrirana oziroma ustanovljena že leta 2000 in ne leta 2007, kot v uradni prijavi trdi Kos.

Navedba Gregorjevega sveta dobrote je po poročanju Reporterja še bolj absurdna, saj z njim nekdanji glavni tajnik Dušan Strnad nima nobene zveze, razen da ima enak priimek kot eden izmed ustanoviteljev tega sveta.

Zagožnovega naročila Erjavcu ni bilo
Zanimivo je tudi pričanje, ki ga je Kos podal finskim preiskovalcem v zadevi Patria leta 2008. Na vprašanje, ali lahko pove, kdo v slovenski vladi je vplival na nabavo oklepnikov, je odvrnil: "Izgleda, da ta odločitev ni bila sprejeta znotraj ministrstva za obrambo /.../ Imamo nepreverjene informacije, da je gospod Zagožen prišel do ministra za obrambo in mu naročil, da mora Rotis dobiti posel /.../ Po drugih informacijah pa je predsednik vlade odločil, da posla ne sme dobiti Sistemska tehnika, temveč drugo podjetje. In vse, kar se je potem dogajalo na ministrstvu za obrambo, je bilo le uresničevanje te odločitve."

Preiskava, ki poteka, prav tako pa tudi na prvi stopnji že končano sojenje nekdanjemu ministru za obrambo Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu sta pokazala, da Kosove "nepreverjene informacije", ki jih je podal finskim preiskovalcem, niso točne in da naročila Jožeta Zagožna Erjavcu ni bilo.

Prav tako v obtožnici zoper predsednika SDS-a Janeza Janšo in še štiri druge obtožene ni omenjena Kosova informacija, da naj bi Janša kot predsednik vlade odločil, kdo lahko dobi posel z osemkolesniki. V obtožnici je navedeno le, da naj bi Janši na neugotovljen način, neugotovljenega dne in na neugotovljenem kraju obljubili nagrado oziroma podkupnino za posredovanje pri nakupu osemkolesnikov. Zobec Hrastarjeva Janše torej ni niti poskušala obtožiti, da naj bi odločal o izboru ponudnika.

Iz predloženega gradiva je razvidno, da so bili pogodbeni pogoji za navedeni družbi celo manj ugodni, kot pri primerljivih naročnikih poštnih storitev.

Del zapisa o poslovanju Pošte Slovenije s podjetjema Progresija in Zame-tek iz kazenske prijave, ki jo je podala Komisija za preprečevanje korupcije

Komisija je v letih 2008 in 2009 prejela več prijav o sumu korupcije v nekaterih javnih podjetjih, ki naj bi sodelovala pri financiranju brezplačnih časopisov, t. i. brezplačnikov, Slovenski tednik in Ekspres

Iz kazenske prijave Komisije za preprečevanje korupcije