Znano je, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, kar zahteva prilagajanje pokojninskega sistema. Predlogi, ki so zbrani v dokumentu Bela knjiga o pokojninah, pa po mnenju poznavalcev položaj upokojenk še poslabšujejo.

Lani je bilo pod pragom tveganja revščine 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk približno enkrat več kot revnih upokojencev. Vesna Leskošek iz Fakultete za socialno delo meni, da je vzrok za to družbeni položaj žensk. Leskoškova je za TV Slovenija pojasnila: "Stopnja tveganja revščine med upokojenkami je odraz njihovega celotnega življenja, od tega, kdaj so se zaposlovale, kako so se zaposlovale, koliko časa so ostajale doma z otroki".

"Država ne pripozna vloge ženske"
V Ženskem lobiju Slovenije menijo, da država te vloge ženske ne pripozna, s tem pa upokojenke odriva na družbeni rob. "Naša družba ne ceni, ne plačuje in ne poplačuje v rednem sistemu žensk, njihovega prispevka, ne plačanega ne neplačanega, in v bistvu se to prenaša tudi v pokojnine in tudi v revščino," je dejala Metka Roksandić iz Ženskega lobija Slovenije.

Bela knjiga o pokojninah naj bi revščino med starejšimi ženskami še poglobila. "Ker izenačuje, povišuje starost in potem tudi predolgo dobo uporablja za izračun pokojnine," je še pojasnila Leskoškova. Ukinjajo se vsi pozitivni skrbstveni ukrepi, ki so v preteklosti predstavljali solidarnost in družbeno odškodovanje za neplačano skrbstveno delo, pa je sklenila Roksandićeva.

Država bi se po njihovo morala usmeriti v zaposlovanje starejših žensk ali poskrbeti, da bi bili poklici, v katerih prevladujejo ženske, in sicer zdravstvo, šolstvo ter nega, bistveno bolje plačani.