Židan in Köver sta se najprej srečala s predstavniki madžarske narodne skupnosti v mestni hiši in v centru Banffy v Lendavi, zatem pa na sedežu Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku s predstavniki avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Obiskala sta tudi dvojezično osnovno šolo Gornji Senik in imela delovno srečanje za zaprtimi vrati v Slovenskem kulturnem centru Lipa v Monoštru. Foto: Twitter Dejana Židana
Židan in Köver sta se najprej srečala s predstavniki madžarske narodne skupnosti v mestni hiši in v centru Banffy v Lendavi, zatem pa na sedežu Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku s predstavniki avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Obiskala sta tudi dvojezično osnovno šolo Gornji Senik in imela delovno srečanje za zaprtimi vrati v Slovenskem kulturnem centru Lipa v Monoštru. Foto: Twitter Dejana Židana

Dejan Židan je ob obisku povedal, da sta si skupaj z Laszlom Köverjem zadala kar nekaj nalog, ker pa njuna "beseda velja, bova to morala uresničiti". Židan je sicer povedal, da tako pri slovenski kot madžarski narodni skupnosti zaznava optimistično razpoloženje. Oba predsednika sta pohvalila različne oblike kulturnega sodelovanja med državama, manjšini pa bosta od zdaj redno obiskovala.

Židan je v ospredje sicer postavil predstavitev razvojnega programa slovenskega Porabja, infrastrukturnega projekta predstavnikov slovenske manjšine. Gre za prvi, pilotni projekt za 13 narodnih skupnosti na Madžarskem, ki bo pomagal učvrstiti gospodarske temelje manjšine, pripravila pa ga je Državna slovenska samouprava.

Tako Židan kot Köver sta se zavzela za redna srečanja. Foto: Twitter Dejana Židana
Tako Židan kot Köver sta se zavzela za redna srečanja. Foto: Twitter Dejana Židana

"Kakor sta bila za obstoj in razvoj slovenske skupnosti v Porabju pomembna dva trenutka, ustanovitev Državne slovenske samouprave in Razvojne agencije Slovenska krajina, smo danes pred tretjim trenutkom, ki je vsaj enako pomemben. Zanj smo Madžarski hvaležni, saj je naša skupnost tukaj najmanjša, projekt pa uresničuje za manjšino bistvene stvari," je povedal Židan.

Trdnejša gospodarska moč narodne skupnosti

Pohvalil je tudi boljšo organiziranost porabskih Slovencev, ki je po njegovem mnenju prinesla viden napredek in uspešne projekte, ki poleg jezika in kulture utrjujejo tudi gospodarsko moč narodne skupnosti, kar je, tako Židan, najpomembnejši pogoj, da kot skupnost ostanejo tudi v prihodnje.

Razvojni projekt, vreden 50 milijonov evrov, naj bi madžarska vlada relativno hitro potrdila. To po besedah predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša pričakuje tudi manjšina.

Köver: Ključnega pomena je ohranjanje jezika

Tudi Köver je pohvalil omenjeni projekt in se strinjal, da je za ohranjanje narodnosti ključnega pomena ohranjanje jezika, ki pa se po njegovem mnenju lahko ohrani, če postane ekonomski dejavnik.

"Prizadevati si moramo za krepitev gospodarskih vezi med državama in pri tem vključiti zasebna podjetja. Vloga države oziroma vlade pa je, da zagotovi infrastrukturo v najširšem smislu, da se lahko oblike sodelovanja čim prej uresničijo," je poudaril Köver in dodal, da je slovenska manjšina najdejavnejša na področju ohranjanja identitete in obstoja ter da lahko v sodelovanju s prekmurskimi Madžari uspešno skrbi za svoj obstoj.