Igor Zorčič se je v Rimu sešel s predsednikoma obeh domov italijanskega parlamenta, predsedniki več parlamentarnih komisij in državnim sekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu. Foto: SMC
Igor Zorčič se je v Rimu sešel s predsednikoma obeh domov italijanskega parlamenta, predsedniki več parlamentarnih komisij in državnim sekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu. Foto: SMC

Slovenska manjšina v Italiji pričakuje, da bo novi volilni zakon zagotovil zastopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu v skladu s 26. členom zaščitnega zakona, ki po 20 letih še vedno ni uresničen. Z nedavno ustavno reformo, ki zmanjšuje število parlamentarcev v italijanskem parlamentu, se bo namreč zmanjšala tudi možnost izvolitve predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament. "Italijanski strani smo predstavili naše poglede na ustavno in zakonsko ureditev pravic manjšin," je dejal predsednik DZ-ja Igor Zorčič. "Mislim, da je bila naša predstavitev uspešna in da bo tudi zadovoljiva za slovensko skupnost v Italiji, ko bo prišlo do sprejetja zakona," je dodal.

Na pogovorih s predsednikom komisije za ustavna vprašanja v italijanskem parlamentu Giuseppejem Brescio so se po besedah Zorčiča dotaknili nekaterih konkretnih različic za rešitev vprašanja zaščite slovenske manjšine v Italiji. "Je pa dejstvo, da je proces spreminjanja volilne zakonodaje enako zahteven kot v Sloveniji ali morda še bolj, ker gre za večjo državo," je pojasnil. Povedal je še, da so mu italijanski sogovorniki povedali, da se je v volilnem zakonu zataknilo že pri nekaterih osnovnih vprašanjih, ki niso povezana s slovensko manjšino. "Tako da bodo najprej skušali zadevo premakniti z mrtve točke, šele potem se bodo pogovarjali o tem, kako zagotoviti zastopstvo slovenske manjšine v skladu z zaščitnim zakonom," je dejal.

Iz DZ-ja so sporočili, da je v pogovorih z gostiteljem, predsednikom italijanske poslanske zbornice Robertom Ficom izrazil prepričanje, da je možnost aktivne udeležbe Slovencev v soodločanju o pomembnih družbenih vprašanjih v Italiji ključnega pomena za občutek polne pripadnosti italijanski družbi.

Minister Logar obiskal Gorico in Trst

O urejanju zastopstva manjšine v italijanskem parlamentu v povezavi s spremembami volilnega zakona je na srečanju s predstavniki slovenske skupnosti v Trstu in Gorici govoril tudi zunanji minister Anže Logar.

Med drugim se je vodja slovenske diplomacije sešel s predstavniki Fundacije Narodni dom, s katerimi je govoril o nadaljnjih postopkih predaje poslopja Narodnega doma v Trstu v last slovenski manjšini na podlagi memoranduma, podpisanega 13. julija. V Gorici se je minister Logar srečal s predstavniki Slovencev na Goriškem in Videmskem.

Vrnitev Narodnega doma v Trstu

Ena od tem današnjega obiska predsednika DZ-ja v Rimu je bila tudi predaja Narodnega doma v Trstu v last slovenski narodni skupnosti, o čemer se je Zorčič pogovarjal z državnim sekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu Ivanom Scalfarottom. Slovenska narodna skupnost v Italiji v povezavi s tem pričakuje čimprejšnjo spremembo 19. člena zakona o zaščiti slovenske manjšine.

Predsednik DZ-ja je dejal, da mu je sogovornik zagotovil, da bo to rešeno, morda celo po enem od hitrejših postopkov, zato pričakuje hitre spremembe te zakonodaje in morda čimprejšnje dejanske vrnitve Narodnega doma slovenski skupnosti. Italijanska stran je tudi izrazila interes za poglobljeno sodelovanje na parlamentarni ravni. Kot je poudaril Zorčič, parlamentarna diplomacija povsod po Evropi pridobiva pomen, saj mora odločitve, za katere se dogovorita vladi dveh držav, včasih potrditi parlament.

Zanimala jih je tudi izmenjava izkušenj pri vodenju sej in poslovniških vprašanjih. Še posebej je predsednika poslanske zbornice Roberta Fica zanimalo, kako je Slovenija kot ena prvih držav uredila spremembe poslovnika, da ob pandemiji covida-19 omogoča vodenje sej na daljavo. S tem se namreč zdaj ukvarjajo tudi v Italiji in imajo nekaj težav.

Zmanjševanje posledic migrantske krize

Zorčič je ocenil, da je današnji obisk še en prelomen trenutek v izboljšanju že tako dobrih odnosov med državama. Tudi s predsednico italijanskega senata Mario Elisabetto Alberti Casellati sta se po navedbah DZ-ja strinjala, da je letošnje leto pomembno za odnose med narodoma in državama, kar je današnji obisk samo potrdil in nadgradil.

V Rimu se je predsednik DZ-ja pogovarjal tudi o skupnih prizadevanjih Slovenije in Italije za zmanjševanje posledic migracijske krize. Ta so sogovorniki ocenili kot uspešna tako na terenu, kjer se izvajajo občasne skupne patrulje na meji in policijske akcije, kot tudi na evropskem parketu, pri iskanju pravih rešitev za prenovljeno politiko na področju azila in nezakonitih prehodov meja, so sporočili iz DZ-ja.

Zorčič je predstavil tudi priprave Slovenije na predsedovanje Svetu EU-ja v drugi polovici prihodnjega leta. Eden izmed glavnih ciljev bo prispevati k močnejši in odpornejši Evropski uniji, ki bo sposobna obvladovati različne krize, kot so pandemije, kibernetski napadi in nezakoniti migracijski tokovi, so sporočili iz DZ-ja.

Zorčič v Rimu glede zastopstva slovenske manjšine