Kristjani praznujejo svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. V cerkvah so potekale vstajenjske procesije z mašami, ki predstavljajo vrhunec velikonočnega praznovanja.

Sorodna novica "Govor o veliki noči, o Jezusovem vstajenju, je bil za grški svet precej čuden"

Na vstajenjskih procesijah z mašami so slovesne aleluje naznanile, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.

"Velika noč je za nas povabilo, da tudi mi odložimo vse tisto, zaradi česar smo zvezani, da ne moremo z neoviranim korakom in neobremenjenim srcem hoditi za svojim Odrešenikom," je pri vstajenjski maši v ljubljanski stolnici dejal ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

S svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem nas, kot je dodal Zore, Jezus uči in vabi, naj odložimo dela teme in oblečemo orožje svetlobe. "Če smo Kristusovi, odvrzimo sovraštvo, prepirljivost, nevoščljivost, jezo, častihlepnost in še toliko drugega, kar kot okovi oklepa naša srca. Če smo vstali z njim, si oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa," je dejal.

Prav ta "oblečenost v Kristusa" bi moralo po njegovih besedah biti kristjanovo razpoznavno znamenje. S seboj bi ga moral nositi vse življenje. "Iz kristjanovih oči bi moralo vedno sijati obzorje večnosti, obzorje življenja. In današnji svet potrebuje oboje, upanje in življenje," je med drugim dejal Zore.

Saje se je dotaknil tudi evtanazije

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je v pridigi pri vstajenjski maši v stolni cerkvi v Novem mestu dejal, da je velika noč praznik pravega in resničnega življenja. "Spodbuja nas, da ob izstopu iz objema smrti, ki nam ga zagotavlja Gospodovo vstajenje, v svojem okolju pospešujemo kulturo življenja. Recimo življenju 'da'! To je še posebej pomembno, ker v Sloveniji potekajo priprave na uzakonitev samomora s pomočjo in evtanazije," je, kot je razvidno iz objave na spletni strani Slovenske škofovske konference, dejal Saje.

Dodal je, da človekovo življenje, za katerega kristjani verujejo, da je božji dar, ni več nedotakljivo. "Predlog zakona z namenom, da ublaži trpljenje redkim posameznikom, prinaša številne nove težave za širšo družbo in skrite pasti ter na področju varovanja človeškega življenja odpira možnosti za zlorabe," je opozoril Saje.

V povezavi z lansko izjavo komisije Pravičnost in mir pa je ponovil, da življenja ne smemo vrednotiti glede na njegovo koristnost, funkcionalnost, zdravje, sposobnost avtonomnega odločanja ali celo glede na stroške zdravljenja.

"Dostojanstvo, ki ga uživa sleherna človeška oseba, ga varuje pred tem, da bi kdor koli lahko posegel v njeno življenje. Z uvajanjem razlikovanja med vrednim in nevrednim človeškim življenjem bi pokopali temeljno civilizacijsko pridobitev, ki zagotavlja nedotakljivost vsakega človeškega življenja," je dejal Saje.

Obup nad življenjem

Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so v poslanici ob velikonočnih praznikih poudarili, "naj se ne predajamo obupu nad življenjem". Vsem so zaželeli blagoslovljeno veliko noč, da bi "prepoznali Boga, ki hodi z nami in nas vabi k polnosti življenja".

Večina pravoslavnih cerkva bo veliko noč praznovala 5. maja.

Poslanica premierja Goloba

Premier Robert Golob je v velikonočni poslanici vsem voščil vesele velikonočne praznike. Poudaril je, da je simbolika velike noči močna, da nam govori o odnosu posameznika do skupnosti in o nujnosti mirnega premagovanja nasprotij. Predvsem pa nam sporoča, da si lahko tudi v najtežjih časih obetamo novo jutro, je zapisal.

"Spoštovane državljanke in državljani, cenjeni rojaki v zamejstvu in po svetu: rad bi vam iz srca voščil vesele velikonočne praznike. Vsem, ki vam ti dnevi pomenijo košček tradicije, zaradi katere se zberete in poveselite v krogu najdražjih. Za prenekaterega med nami pa je ta konec tedna tudi dobrodošel trenutek za postanek, razmislek, morda kar prenovo. Simbolika velike noči je močna," je v poslanici zapisal Golob.

Po njegovih besedah nam simbolika velike noči sporoča, da lahko tudi v najtežjih časih upamo v zmago dobrega nad zlom. Ob tem je poudaril, da živimo v času, ko se kot posamezniki, pa tudi kot narod spopadamo z vsakovrstnimi izzivi, ki pa so po njegovih besedah premagljivi, če bomo le znali zaupati v solidarnost in prisluhniti sočloveku.

"Velika noč je navsezadnje prelomnica tudi v naravi, ki nas obdaja. To je čas, ko dan za nekaj časa spet premaga temo. Ko stoletne veje dreves poženejo nove, zelene poganjke. To je rojstvo vsega novega, pozitivnega, navdihujočega. Če bomo znali te preproste nauke narave preplesti v svoje misli in ravnanja, bomo bolje živeli tudi ljudje," je prepričan premier, ki je vsem zaželel, da velikonočne praznike preživijo mirno in skupaj s svojimi najbližjimi.