Po Zoretovih besedah smo pogosto v skušnjavi, da bi tožili nad tem, v kakšnih časih živimo in kako neprimerni so ti časi za pristno krščansko življenje, za udejanjanje evangeljskih vrednot in načel. "Bog oče ni najprej naredil idealnega sveta, v katerega bi poslal svojega Sina. Bog ni najprej pokristjanil sveta, da bi se v njem lahko rodil Kristus, ampak je njegova odrešenjska volja najprej rodila Kristusa, da bi ta svet lahko postal krščanski," je dejal nadškof.

Zore je sicer vedno bolj prepričan, da človekov greh ne spreminja Božjih načrtov. "Razmišljati o tem, da s svojimi dejanji na kakršenkoli način pogojujemo Boga, je pravzaprav greh napuha, je skušnjava ošabnosti, s katero si morda celo nezavedno skušamo podrediti Boga," je izpostavil.

"Dragi bratje in sestre, apostol narodov (sv. Pavel, op. n.) nas spodbuja, naj razumnost, pravičnost in pobožnost uresničujemo v življenju. Ne gre torej za razprave ali celo za prerekanje o teh krepostih, ampak jih moramo živeti. Postati morajo del našega življenja," je dodal.

Lipovšek: Evropa se že nekaj let sooča z načinom življenja, kakor da Boga ni
Božič prinaša oznanilo miru, prijateljstva in sodelovanja, pa je na polnočnici dejal apostolski administrator Stanislav Lipovšek. Luč, ki z Jezusovim rojstvom prihaja iz Betlehema, na poseben način sije na vesoljno Cerkev, ki ima to nalogo, da nadaljuje in ponavzočuje Jezusovo delo odrešenja, je med drugim še dejal Lipovšek in opozoril, da se Katoliška cerkev v Evropi in tudi po nekaterih drugih deželah že nekaj let sooča s procesom razkristjanjevanja - z načinom življenja, kakor da Boga ni.

Rešitev vidi v novi evangelizaciji, ki vsebuje tudi prizadevanja, da se tudi v tej "duhovni puščavi" odkriva "sledove razodetja", ki vabijo k novemu začetku. Prav k temu pa vabi tudi letošnje obhajanje božiča, "ko smo, kakor pastirji v betlehemski noči, povabljeni, da vstopimo v luč, ki prihaja". "Obhajati božič zato pomeni vstopiti v to luč in dovoliti, da nas nagovarja, prežarja, bogati in navdihuje," je še dejal.

Sporočilo božičnega praznika je tako oznanilo miru, prijateljstva in sodelovanja, "ki naj bogati naše medsebojne odnose v družini, v družbi, v Cerkvi in v svetu". Obhajati božič pa pomeni tudi na novo odkrivati in zajemati luč, moči in navdih iz studencev žive vode, je še dodal Lipovšek.

Evangeličanski verniki so božične praznike med drugim zaznamovali z bogoslužjem, ki ga je vodil evangeličanski škof Geza Filo v cerkvi Primož Trubarja v Ljubljani. Filo je poudaril, da je v božični noči nakazan ves Jezusov življenjski program, in sicer, da je prišel reševat in ne pogubljat, ozdravljat in ne ugonabljat, dajat življenje in ne pobijat. Če bodo verniki postali Jezusovi prijatelji in če se mu bodo dali na razpolago, bo Jezus vstopil tudi v njihovo življenje, postal njihov vzornik, učitelj in vodnik. Filo je vsem zaželel, da bi bil božič praznik upanja in luči, ki ne bo nikoli ugasnila, pa tudi praznik srca in človekove notranjosti.
Filo: Smisel življenja smo zreducirali na srečo, uspeh in učinkovitost
Evangeličanski škof Geza Filo pa je pri današnjem bogoslužju v cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani poudaril, da človeško dostojanstvo doslej še nikdar v zgodovini ni bilo tako zaščiteno z zakoni, kot je danes, pa tudi nikdar prej človeško dostojanstvo ni bilo tolikokrat napadeno, kot je danes. Delavci izgubljajo pravice, življenje ljudi postaja manj vredno od materialnih dobrin. Smisel življenja smo zreducirali na srečo, uspeh in učinkovitost, je opozoril.

"Kdor tega ne dosega, ne samo, da ne more, ampak po merilih tega sveta celo kot da ne sme preživeti. To je paradoks današnjega časa! Zato je potrebno, da Božič praznujemo vedno znova kot spomin in opomin na vrednote, brez katerih ne moremo govoriti o dostojanstvu slehernega človeka," je opomnil Filo in dodal, da je Jezus prišel, da nas opozori na dostojanstvo in nedotakljivost slehernega človekovega življenja.

Praznik Jezusovega rojstva
Na božič kristjani praznujejo dan, ko se je po zapisu v Svetem pismu Jožefu in Mariji v hlevu v majhnem mestu Betlehem rodil Jezus, Božji sin, ki prinaša večno življenje.

Kdaj točno se je rodil Jezus, sicer ni znano. 25. december je kot dan njegovega rojstva v 4. stoletju določil papež Julij I. Zelo verjetno je tudi, da se ni rodil pred 2014 leti, odkar na Zahodu štejemo leta. Rimski škof je namreč v 6. stoletju naložil benediktincu Dioniziju Maliju, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, a ta naj bi se pri izračunu za nekaj let zmotil, posledično pa za nekaj let napačno štejemo tudi leta.

Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Katoliki in evangeličani po gregorijanskem koledarju božič obhajajo 25. decembra, pravoslavni verniki pa 7. januarja.