Naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji brani Poljak Michal Kwiatkowski. Foto: Reuters
Naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji brani Poljak Michal Kwiatkowski. Foto: Reuters

To bo olimpijsko leto, v kolesarskem svetu pa že zdaj odmeva, da so v Braziliji pripravili zelo zahtevne proge za olimpijske naslove. Je pa prav zanimivo, da med najbolj zagretimi kolesarskimi navdušenci olimpijski naslov ne pomeni prav veliko.

Med enodnevnimi dirkami je ta za mavrično majico precej več vredna in denimo sodi med šesterico stebrov enodnevnih klasik, ki se zvrstijo čez leto. Zmagovalec svetovnega prvenstva se namreč celotno naslednje leto vozi z majico, ki vse ob progah, kjer koli se pojavi, opozarja na to, da je najboljši na svetu. Najboljši pod petimi krogi te pravice nima, čeprav so denimo olimpijski krogi tudi svojstveni in imajo tudi svojo barvno kombinacijo, ki se prav nič ne loči od kolesarske mavrice. Celo to, da so modra, črna in rdeča zgoraj, rumena in zelena pa spodaj. Pri obeh emblemih pa se vse barve držijo skupaj.

Kaj je najpomembnejše v svetu kolesarstva, se tudi dobro ve. Brez vseh dvomov Dirka po Franciji. Že takoj za tem pa so si mnenja deljena, saj jih ni malo, ki pred Giro in Vuelto potisnejo prav omenjenih šest enodnevnih dirk. Tudi pri tem pa vsak na vrh postavi svojo, prav vsi pa spoštujejo prvake, da ne rečem zmagovalce teh izjemnih preizkušenj, ki zapolnijo šest nedelj v vsakem letu. Na začetku in na koncu sta italijanski klasiki Milano–San Remo in Po Lombardiji, nato pa še pomladanske severnjaške Po Flandriji, Pariz–Roubaix in Liege–Bastogne–Liege. Prav tisti Po Flandriji želi biti podobna trasa, ki jo bodo v naslednjih dneh vozili tu v Richmondu. Dva odseka so prireditelji dodatno celo tlakovali in ob napovedanem deževju bo zelo pestro. Mladinkam in mlajšim članom bo v petek okrog kapelj morda še prizanešeno.

Bo pa zelo pestro v dvorani, kjer bo potekal kongres. Novi predsednik Brain Cookson nima več toliko privržencev, kot jih je imel ob imenovanju. Predvsem bi želel obračunati z vse bolj vplivnim organizatorjem Toura, ki pod svoje okrilje vabi vse več dirk. Tu pa si je nakopal gnev Francozov, ki vodijo evropsko zvezo. Ali si je s tem že zdaj zadrgnil vrv okrog vratu, pa bomo videli na volilnem kongresu čez dve leti. Veliko novosti bo tako moralo počakati na čas po olimpijskih igrah.

Bo pa že naslednje leto v zelo zgoščenem urniku na vrsti evropsko prvenstvo za vse najboljše, ki ga bo gostil Monte Carlo. Kakšen pomen bo imela ta dirka, pa bomo šele videli. Tudi odločnih rezov v ženskem kolesarstvu naj ne bi bilo, ker bi zahtevam, ki jih želi Britanec, lahko ustregla le peščica. In ekip in organizatorjev, nam zdaj tako ljubi Giro Donna pa bi se v hipu ugasnil.

Dogajanja je torej na pretek, tudi če se ne dirka. Dokončno pa je jasno, da se Slovenija v boj za svetovno prvenstvo v najbližji prihodnosti ne bo spustila. 20 milijonov evrov je pač prevelik zalogaj, pa čeprav vsi prireditelji na koncu govorijo o dobičku. Sploh pa ti v Ameriki, ki iz športa res znajo delati posel. In to velik.